Naj najprej razrešimo dilemo tako imenovanih slovenskih brunaric. Njihova zunanja stena je praviloma izdelana iz brun, na njenem notranjem delu pa sta dodani izolacija in lesna obloga. Tako ne gre za leseno hišo, čeprav je njena zunanja samonosilna fasada lesena. Prave lesene hiše so samo tiste, ki imajo celo steno iz lesa in takih je v Sloveniji malo. Zadnja leta so jih nekaj postavili; gre za hiše finskega proizvajalca Honka, pojavili pa so se že tudi prvi domači proizvajalci. Cene lesenih hiš so razmeroma visoke oziroma primerljive z drugimi vrstami hiš. To je za hiše višje kategorije, izdelane iz lepljencev, običajno. Pri hišah iz brun (lepljenih ali ne) je treba upoštevati dokaj visoke stroške, kot na primer strošek lesa in prevoza v Slovenijo.

Sistemi lesenih hiš

Najprej si oglejmo oba sistema lesenih hiš. Pri prvem sistemu gre za gradnjo iz lesenih lepljencev, pri čemer so pravokotna bruna zlepljena iz treh ali več slojev. Potrebna debelina stene za dovolj kakovostno izolacijo je odvisna od klimatskih razmer. Načeloma velja, da za osrednjo Slovenijo zadostuje lesena stena debeline 21 ali 22 cm, ki ne potrebuje dodatne izolacije. Lepljence v Sloveniji proizvaja že več podjetij. Nekatera so se odločila tudi za gradnjo zelo konkurenčnih lesenih hiš. Nosilne in predelne stene ter stropi so leseni. Njihova proizvodnja je zamudna, montaža pa je dokaj hitra, saj hišo sestavijo v nekaj dneh.

Med lesenimi hišami v pravem pomenu besede so v Sloveniji najbolj poznane hiše Honka in Finlog, izdelane iz lesenih brun polarnega in severnega bora. Na zunanjih stenah praviloma nimajo dodatne izolacije. Les je material, ki najbolj diha in je prepusten v obe smeri, hkrati pa uravnava vlažnost z vpijanjem in oddajanjem vlage. Zaradi elektrostatičnih lastnosti ni nabit s statično elektriko, zato v zraku ni prahu. Les nevtralizira žarčenje iz okolja. Takšno leseno hišo postavijo kot klasično brunarico, to je s sestavljanjem (nakladanjem) brun drugo na drugo. Sistem gradnje je montažni – več brun vežejo jeklene cevi, po dve bruni pa sta povezani z lesenimi mozniki.

Slovenski proizvajalec

Pred nekaj leti je prvo leseno hišo pri nas na Gorenju nad Zrečami postavilo podjetje Lesne industrije Sadek, d.o.o. iz Oplotnice (www.lesnaindustrija-sadek.si). To specializirano lesno podjetje se ukvarja z izdelovanjem palet in lesenih okenskih profilov. Sodobna tehnologija in znanje sta bila podlaga za odločitev za gradnjo popolnoma lesenih hiš. Podjetje ima namreč zaradi potreb proizvodnje palet in okenskih profilov svojo sušilnico, izdeluje lepljence, ima pa tudi sodoben stroj CNC za obdelavo lesnih asortimentov. To je računalniško voden stroj, ki s pomočjo programa oblikuje in izdela vse potrebne elemente na posameznem kosu lesa. Podjetje dobiva les s Pohorja. Gre za smreke, ki zaradi višine rastejo počasneje; tako je zaradi goste rasti les še posebej kakovosten. Nato ga posušijo in izdelajo lepljence. Zunanje stene teh hiš so debele 210 mm, notranje pa 110 mm. Zunanja bruna so zlepljena iz petih kosov. Zaradi te debeline lesa (lepljenec še dodatno izboljša toplotno izolativnost) dodatna izolacija ni potrebna.

Slovenske brunarice

Pri zgoraj opisanih objektih gre za stanovanjske hiše, na slovenskem trgu pa ponujajo tudi klasične brunarice, ki jih nekateri uporabljajo kot stanovanjske, še pogosteje pa kot počitniške hiše. Gradijo jih predvsem v hribih. Bruna so največkrat izolirana z dodatno notranjo izolacijo. Pri nas se redko gradijo prave brunarice, to je s celotno steno iz brun in brez izolacije. Glede na to, da imamo v Sloveniji veliko gozdov, pa tudi les ni drag, je nenavadno, da takšnih brunaric pri nas skorajda ni. Zato tokrat predstavljamo nov sistem gradnje brunaric, ki je s pomočjo posebnega stroja izjemno poceni. Potrebujemo namreč le dovolj debelih smrekovih brun. Stroj lahko pripeljemo na parcelo, na kateri bomo gradili, dober strojnik pa bo brez večjih težav postavil odlično brunarico iz polnih brun. Zakaj gre?

Lani je podjetje Mebor (www.mebor.eu) iz Svetega Lenarta nad Selcami – vas nasproti smučišča Stari vrh – izdelalo poseben stroj SB 420 za izdelavo brun. Ta poenostavlja in izjemno pospešuje gradnjo pravih brunaric. Lahko je nameščen na žagi ali je v mobilni izvedbi. Gre za veliko stružnico, ki hlod s prečno in vzdolžno frezo najprej postruži na želeno debelino. Nato z vzdolžno frezo vstruži vzdolžni utor, ki omogoči naleganje enega bruna na drugega ter zagotovi dobro tesnenje in zrakotesnost. Stroj na vsaki strani (avtomatsko) s prečno frezo izdela utora za kotno spajanje ter z dvema vrtalnima strojema izvrta še izvrtine za povezovanje brun (vertikalno). Končni izdelek je gladko bruno z vsemi potrebnimi utori, ki ga je treba samo še zložiti v brunarico. Sistem vodenja stroja je zelo preprost in ne potrebuje računalniških prednastavitev kot na primer CMC; po krajšem usposabljanju ga lahko upravlja vsak okreten strojnik. Pri gradnji moramo računati z večjo količino lesnih odpadkov (ostružkov).

Gradnja je zaradi prilegajočih se brun zelo preprosta in hitra. Dober mojster ali tesar bo v nekaj dneh postavil res kakovostno brunarico. Maksimalna dolžina brun je 9000 mm, največja debelina obdelovanca 600 mm, največja debelina bruna 420 mm, najmanjša pa 150 mm. Gradnja takšne brunarice je presenetljivo poceni, še posebej, če smo lastniki gozda in les pripravimo sami. Ni ga treba obeliti, temveč moramo zgolj pripraviti primerno skrojena (na dolžino in debelino) smrekova bruna.

Mebor je s proizvodnjo teh strojev začel letos. Računa s prodajo na finskem in ruskem tržišču (kjer ta sistem gradnje brunaric in obdelave debel poznajo že vrsto let). Prvi stroj je podjetje prodalo tudi že v Sloveniji – njegov kupec naj bi z gradnjo prve brunarice začel sredi junija. Obljubljamo, da se bomo potrudili in vam prvo gradnjo brunarice po novem sistemu in na novem stroju predstavili v naši prilogi.