»V slovenskih ekošolah ne stojimo ob strani in ne gledamo, kako podnebne spremembe in gospodarska kriza vsak dan bolj ogrožajo naš obstoj, ampak smo v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje (ŠCV) že lani pristopili k projektu Učinkovita raba energije v šolah, s pomočjo katerega želimo v slovenskih ekošolah zmanjšati porabo energije za 10 do 15 odstotkov.« Tako je zapisano v pobudi, ki so jo predstavniki slovenskih ekošol ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje poslali predsedniku slovenske vlade in ministrom, ki so pristojni za porabo energije.

Po oceni strokovnjakov iz ŠCV (v naši akciji je ta šolski center prejel posebno priznanje za energetsko učinkovito šolo) bi namreč z določenimi pristopi in ukrepi v približno tisoč osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih vsako leto prihranili okoli 126 GWh ogrevalne in električne energije ter zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za približno 45 tisoč ton. Z manjšo porabo energije pa bi tako na leto prihranili okoli 8,5 milijona evrov. Kot pravi Cveto Fendre iz omenjenega centra, ta prihranek predstavlja 20 odstotkov letnih prihrankov energije v javnih objektih, kot jih predvideva Razvojni program trajnostne energije. To torej pomeni, da se za zidovi slovenskega javnega sektorja skriva ogromen varčevalni potencial, ki bi ga lahko zelo hitro in brez večjih vlaganj izkoristili v smislu manjše porabe energije in nižjih stroškov za energijo.

Energetsko knjigovodstvo osnova za akcijo

Slovenske ekošole (v projekt je vključenih okoli 550 osnovnih in srednjih šol, vrtcev in domov centra šolskih in obšolskih dejavnosti) so v sodelovanju z omenjenim šolskim centrom v lanskem in letošnjem šolskem letu izvedle pilotski projekt v okoli 50 ekošolah. Ob tem so dokazali, da je samo z uvajanjem organizacijskih ukrepov možen letni prihranek pri energiji vsaj za 10 odstotkov, dodatnih 5 odstotkov prihrankov pa je možno doseči z ozaveščanjem učencev, dijakov in vseh zaposlenih v izobraževalnih institucijah. V sklopu tega projekta so pripravili poseben program za izobraževanje in ozaveščanje učiteljev ter drugih zaposlenih v šolah, strokovnjaki ŠCV pa so razvili posebno spletno aplikacijo za vodenje energetskega knjigovodstva, s pomočjo katere je mogoče sproti spremljati porabo energije in pripravljati različne analize. Na osnovi slednjih lahko učenci in dijaki v sodelovanju z vodstvom šole, mentorji in hišniki pripravijo seznam ukrepov za varčevanje in spremljanje porabe energije v posamezni instituciji. Končni učinek pa je 10 do 15 odstotkov manjša poraba energije. Z drugimi besedami to pomeni, da posamezne izobraževalne institucije s pomočjo orodij, ki so jih pripravili, lahko brez večjih težav same nadzorujejo porabo energije in tudi same izvajajo varčevalne ukrepe za znižanje porabe energije. Vendar ob tem ugotavljajo, da pri vodstvih (predvsem osnovnih šol) ni prave motivacije za varčevanje z energijo, saj jim občine, ki so odgovorne za financiranje osnovnih šol, brez kakršnihkoli vprašanj plačujejo račune za energijo, medtem ko imajo zaposleni na šolah z varčevanjem (ob takem načinu financiranja) samo dodatne obveznosti.

Bo koristna pobuda ostala samo na papirju?

Izvajalci projekta zato vsem pristojnim predlagajo, da bi tudi v naši državi (po nemškem vzoru) občine z Nacionalno koordinacijo programa Ekošola kot način življenja in s posameznimi šolami sklenile posebne dogovore, s katerimi bi se dogovorili, da del privarčevanega denarja vsako leto ostane šolam, del pa občinam. Prepričani so, da bi tak model bistveno pripomogel k večji vnemi za varčevanje. Pobudniki pisma od vlade zdaj pričakujejo, da bo še zlasti v času krize spodbudila občine, da začnejo resneje razmišljati o varčevalnem potencialu, ki se skriva za zidovi slovenskih šol pa tudi drugih javnih ustanov, saj bi tak model za učinkovito zmanjševanje stroškov energije, ki mimogrede ne zahteva nikakršnih investicijskih posegov, lahko prenesli tudi v druge državne institucija in javni sektor nasploh.

Kaj se bo dejansko zgodilo s to pobudo, ki si zagotovo zasluži vso podporo, nam v pisarni slovenskih ekošol še niso mogli odgovoriti, saj so doslej prejeli nekaj odgovorov, v katerih posamezni ministri oziroma njihovi predstavniki pobudo pozdravljajo, za kaj več pa bo očitno treba še počakati.