»Mejnik pri uporabi podstrešij v bivalne namene je vpliv francoskega arhitekta Mansarda. Oblikoval je streho, ki je v prostorih pod seboj omogočala običajno bivanje. Po tem arhitektu prostorom pod poševno streho pravimo mansardno stanovanje. Za bivanje v njem je dnevna svetloba enako pomembna kot v spodnjih nadstropjih. Mansarda pa ima pri osvetljevanju pomembno prednost – osvetlimo jo lahko tudi od zgoraj, v sredini prostora,« pravi Vojko Golmajer, direktor Veluxa Slovenija.

Ko so rešili problem osvetlitve, so mansarde pridobile unikatnost in posebno vrednost. Sedaj v krizi številni iščejo preproste rešitve. Torej strešno okno ali frčada?

»Tudi tu moram biti pošten. Frčada je primeren gradbeni element, ko želimo povečati površino s stojno višino. V tem primeru svetujemo, da investitorji izdelajo široko frčado. Če pa je podstrešje za zamišljeno uporabo dovolj veliko ter potrebujemo dnevno svetlobo in razgled, so bolj primerna strešna okna. Ta so vgrajena v poševnino in konstrukcijo strehe, tako da so obrnjena proti viru svetlobe. Tako dovajajo dovolj svetlobe na vsaj 70 odstotkov več bivalne površine kot frčade, pri katerih konstrukcija in stene omejujejo dotok svetlobe. Strešna okna omogočajo tudi združevanje steklenih površin, s čimer v bivalnih prostorih dosežemo neverjetne učinke. Osvetlitev in razgled, ki ga dosežemo, sta enkratna, sploh če je stanovanje obrnjeno proti zanimivi pokrajini. Naj dodam, da je izdelava frčade vsaj trikrat dražja od vgradnje strešnega okna z enako stekleno površino. Ljudje pri izdelavi frčade pozabijo, da je poleg konstrukcije in dodatnih elementov kritine treba kupiti še okno, izvesti izolacijo, izdelati zunanje in notranje obloge ter urediti še veliko podrobnosti, ki so odvisni od spretnosti mojstra. Pri strešnem oknu takoj vemo, kakšna je cena okna, obrobe, senčil ter vgradnje.«

Je premalo, če rečemo, da okno ne pušča?

»Na slovenskem trgu so se v preteklosti res dobila strešna okna, ki niso sledila razvojnim trendom. Danes so lahko kupci kar se puščanja tiče precej pomirjeni, če je le vgradnja izvedena pravilno. Prav v načinu, zanesljivosti in trajnosti vodotesne vgradnje se strešna okna razlikujejo med seboj. Velux je prvo strešno okno po danes veljavnih standardih izdelal že pred več kot 65 leti. Ves ta čas se ukvarjamo z razvojem, proizvodnjo in podporo trgu. Kupci vedo, da se temu izdelku popolnoma posvečamo, in ker je podjetje razširjeno po vsem svetu, očitno uživa sloves izdelovalca kakovostnih strešnih oken. Strešna okna se med seboj razlikujejo tudi po uporabljenih materialih, kar pride do izraza predvsem pri trajnosti. Med dobro preizkušenimi je kombinacija lesene sredice, oblite s poliuretanom. Les daje trdnost pri močnih temperaturnih obremenitvah sonca in mraza, poliuretan pa zagotavlja dolgotrajnost in zahteva zgolj minimalno vzdrževanje. Kupcem svetujem, naj pred nakupom preverijo, kakšne možnosti senčenja so na voljo pri različnih strešnih oknih, saj je to pri vsakodnevni uporabi precej pomembno.«

V času krize bomo očitno varčevali tudi pri oknih, ker pri slabih lahko izgubimo največ drage energije.

»Res je. Pri steklu je bil v zadnjih letih narejen ogromen korak naprej. V Veluxu delam 14. leto; leta 1995 je bilo v Sloveniji najbolj običajno steklo tako imenovan termopan – brez nanosov ali polnjenja s plini. To se je iz leta v leto spreminjalo. Tako danes stekla v naših strešnih oknih ponujajo vrhunsko toplotno izolacijo. Predpisi na tem področju so vedno strožji in prav je tako, saj kupci vedo, kaj dobijo. Ima pa povečevanje zahtev tudi negativno plat – s seboj prinaša razvoj in spremembe v tehnologiji, kar povzroči višjo ceno. Kljub temu je to dolgoročno prava odločitev. Izpostaviti želim še nekaj dejstev, na katera praviloma pozabljamo. Izboljševanje izolativnosti stekel res zmanjša toplotne izgube in s tem stroške ogrevanja.

Vendar skozi strešna okna energijo tudi dobivamo – pozimi, ob sončnem dnevu, pa čeprav je zunaj minus 5 stopinj, sonce uspešno segreva mansardne prostore. In če je izolativnost stekla boljša, je tega segrevanja manj, tako da se poveča potreba po siceršnjem ogrevanju. Meritve in testi kažejo, da je energetska učinkovitost strešnih oken najboljša pri izolativni vrednosti stekel okoli U = 1,1 W/m2K, saj je razmerje med toplotnimi izgubami in dobitki znotraj kurilne sezone najugodnejše. Pomembna je tudi uporaba senčil, saj pozimi zmanjšujejo toplotne izgube, poleti pa pregrevanje mansard in s tem uporabo klimatskih naprav. Ker se vse pogosteje gradijo energetsko varčne ali celo pasivne hiše, imamo strešna okna tudi za takšne objekte. Še več – njihovi kupci si lahko zamislijo dinamično okno, katerega sestavni del je zunanja električno gnana roleta, ki jo programiramo tako, da je v zimskem času ponoči spuščena, tako da zmanjšuje toplotne izgube, poleti pa je spuščena čez dan, tako da zmanjšuje segrevanje mansarde.«

Velux je začel trg oskrbovati z varnostnimi stekli tudi v standardnih oknih. Varnostno steklo pomeni, da je zunanje steklo kaljeno in odporno na udarce, notranje pa je lepljeno – torej se ob morebitnem razbitju ne razleti po prostoru in s tem prepreči poškodbe. Je najpomembnejše to, da ne naredimo napake pri izbiri in vgradnji strešnih oken?

»Kupci se morajo pri izbiri bolj posvetiti temu, kakšen prostor bo v mansardi, čemu bo namenjen in kakšen material želijo imeti. Ne gre za preprosto odločitev o strešnem oknu, temveč za razmislek o tem, kakšne bivalne prostore želimo imeti. Okno je samo še dodatni element, ki nam to omogoči. V naših tiskanih prospektih in na spletni strani lahko najdete nasvete za urejanje mansarde. Naj navedem najbolj preprost primer. Stopnice v mansardo želimo imeti osvetljene, ker so lepe. Najboljša bo dnevna svetloba – torej strešno okno. Ga lahko dosežemo z roko? Ne – torej bo treba razmisliti o električnem odpiranju, sploh če je okno na najvišji točki in idealno za prezračevanje hiše. Še primer otroške sobe. Naš otrok bo tam preživel ure in ure. Torej potrebuje dovolj svetlobe, še posebej nad delovno mizo. Za dobro počutje mora biti okno vgrajeno tako, da imamo, ko sedimo, razgled. Zato steklo ne sme biti nameščeno več kot 90–110 cm od tal. Ker je miza pod oknom, otrok spodaj ne bo dosegel kljuke, torej moramo izbrati okno z odpiranjem zgoraj, ker bo tako dosegljivo.«

»Visoka vgradnja preprečuje razgled na okolico, ki ga za dobro počutje nujno potrebujemo. Za to niso krivi monterji, ki ne morejo ničesar spremeniti. Najbolj banalni primeri se dogajajo, ko arhitekt mansardo načrtuje ustrezno – parapetni zid na končni višini 90 cm in tri vrste zidakov na ploščo. Potem pa pride zidar in reče, da bo postavil še dve »šari« za večjo stojno višino. Tako parapetni zid dvigne za 40 cm in cel koncept se poruši. Zidarji ne razmišljajo o tem, kako boste živeli v mansardi z okni, ki so vgrajena tako, da ne vidite ven, razen če stopite na prste.«

Kam bo šel razvoj pri strešnih oknih?

»V Veluxu je razvoj vedno prisoten – razvijamo še neznano in novo ali iščemo odgovore na zahteve trga. Pri strešnih oknih se bodo razvijali predvsem dodatni elementi – integrirana senčila in različni senzorji. Razmišljati pa moramo bolj celovito. Tako je Velux močno vpleten v gradnjo objektov »Model home« v Avstriji, Nemčiji in na Danskem. Ti objekti bodo pokazali, kako lahko s premišljeno gradnjo dosežemo energetsko učinkovitost, ekonomičnost, kakovost bivanja in dolgotrajnost objekta. Tudi pri nas je vse bolj v uporabi izraz trajnostna gradnja – prevod angleške besedne zveze sustainable building. V evforiji nizkoenergetske ali pasivne gradnje vse prevečkrat pozabimo na energetske dobitke skozi okna, nujnost dnevne svetlobe in kakovost bivanja. Veliko lahko sicer prihranimo pri ogrevanju, a lahko zaradi nezdravega bivalnega okolja še veliko več potrošimo za zdravljenje.«

Ste se pri Veluxu uspešno lotili tudi sončnih kolektorjev, povezljivih z drugimi ogrevalnimi sistemi, ki so izdelani po najnovejši tehnologiji in ustrezajo evropskim predpisom? Se torej uresničuje napoved: dražja kot bo energija, več bo kolektorjev?

»Res je, poleg strešnih oken Velux v zadnjih letih proizvaja in dobavlja tudi sončne kolektorje. Ker so izdelani v skladu z najnovejšimi dognanji, glede kakovosti med ploščatimi kolektorji sodijo v sam vrh. Njihova posebnost je piramidalno oblikovana površina zbiralne plošče, zaradi česar ujamejo največjo možno količino sončne energije, in to ne glede na položaj sonca. Veluxove kolektorje vgrajujemo v strešno konstrukcijo, ki jo zaradi vgrajevanja strešnih oken izvrstno poznamo. Zato ne potrebujemo dodatne nosilne strešne konstrukcije, saj ta nekaj stane in praviloma kvari videz hiše. Oblika kolektorjev je takšna, da ne štrli iz strehe in se ujema s strešnimi okni Velux. Pri vgradnji kolektorjev se zgledujemo po Skandinavcih – sestavljamo jih na strehi, tako da ne potrebujemo dvigala. Vse to njihovo vgradnjo poceni. Ker gre za izvedbo, ki na kolektorjih nima odzračevalnega sistema, ne potrebujemo rednega dostopa do njih. Ob upoštevanju tehničnih zahtev se lahko povežejo v naš ali kateri drug sistem solarnega ogrevanja.«