Toplotna prehodnost oziroma izgube
Eden od glavnih vzrokov za hiter razvoj oken v zadnjih letih je poleg estetskih, varnostnih, tehnoloških in drugih zmanjševanje toplotnih izgub. Iz energijske bilance zgradbe izhaja, da so prav okna tista, skozi katera pri dobro izoliranem zunanjem ovoju in strehi uhaja največ toplote.
Po določilih Uredbe vlade RS - Ur.l.RS št. 8 z dne 12.3.1996 o določitvi kriterijev energetske učinkovitosti, manjše porabe vode in manjšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke rabe, znaša zahtevana toplotna prehodnost okna (za okvir in steklo) Ust ≤1,6 W/m2K. Toplotno prehodnost stekla pa mora biti manjša od 1,4 W/m2K.
Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabe energije v stavbah, ki velja od avgusta 2002, predpisuje, da toplotna prehodnost oken v odvisnosti od materiala okvirjev ne sme biti večja od 1,6 W/m2K pri oknih z lesenim profilom, profilom iz umetne mase in profilom iz kombinacije materialov, katerih osnova je profil iz lesa ali iz umetne mase, oziroma 1,8 W/m2K pri oknih s kovinskimi ali betonskimi okvirji.
Zasteklitev oken
Tehnologija pri izdelavi oken je naredila velik korak naprej. Danes je na trgu za sprejemljivo ceno dostopna dvojna zasteklitev, pri kateri so toplotne izgube kar 2,7-krat manjše kot pri običajni termopanski zasteklitvi. Tak primer je dvojna zasteklitev z eno plastjo nizkoemisijskega nanosa in plinskim (argonskim) polnjenjem v medstekelnem prostoru.
Nizkoemisijski nanos
Sevalni toplotni tok predstavlja kar dve tretjini celotnih toplotnih izgub, zato je šel tehnološki razvoj predvsem v smeri zmanjšanja sevalnih toplotnih izgub z uporabo nizkoemisijskih nanosov. Toplota pa prehaja skozi zasteklitev razen s sevanjem tudi s kondukcijo in konvekcijo.
Nizkoemisijski nanos na steklu omogoča neoviran prehod kratkovalovnega sončnega sevanja v prostor, ne prepušča pa dolgovalovnega toplotnega sončnega sevanja predmetov, segretih na sobno temperaturo. Nanos je tanek neviden kovinski oksid, ki zmanjša emisivnost površine.
Žlahtni plini
Uporaba žlahtnih plinov za polnilo (najpogosteje se uporablja argon) je smiselna le v primerih nizkoemisijskih nanosov, ker z uporabo žlahtnega plina zmanjšamo konvekcijske in kondukcijske toplotne izgube. V primeru dvojne zasteklitve brez nizkoemisijskega nanosa uporaba žlahtnega plina ekonomsko ni upravičena, ker velike sevalne toplotne izgube izničijo zmanjšanje konvekcijskih in kondukcijskih izgub.
Zasteklitveni distančnik
Zasteklitveni aluminijasti distančnik med stekloma povzroča velik toplotni most, ki nastane zaradi večje toplotne prevodnosti aluminija v primerjavi z zrakom ali plinskim polnjenjem (argonom) v preostalem delu zasteklitve. Ker je okenski okvir na mestu stika med zasteklitvijo in okvirom zožen, lahko prihaja do toplotnega mostu in površinske kondenzacije na notranji površini šipe. Tako tudi veliko število komor pri PVC-profilu na tem mestu ne pride do prave veljave.
Zaradi teh težav imajo najsodobnejša okna namesto aluminijastega distančnika vgrajen distančnik iz toplotno izolacijskega materiala (na primer trdega silikona ali votlega polikarbonata). Vgrajujejo se tudi distančniki, pri katerih je toplotni most prekinjen z vložkom iz umetne snovi.
Lesena ali PVC-okna?
Odgovoriti na vprašanje o prednostih in pomanjkljivostih lesenih oken in oken iz PVC-ja ni enostavno. Toplotni upor okvira narašča z njegovo debelino. Med energijsko varčne štejemo okvirje z debelino 70 milimetrov in več. Razvoj PVC profilov, iz katerih se izdelujejo okvirji za okna, je šel od dvokomornega in trikomornega do pet- in šestkomornih profilov, ki so dostopni na našem trgu. Sodobni PVC-okvirji so že odpornejši na ultravijolično sevanje ter so tudi dimenzijsko stabilni.
Les je naravni material in ima zaradi tega prednost pred PVC-jem, ki je ekološko manj primeren. Ker se okna iz PVC-ja razmeroma novejši izdelek, standardi, predvsem tisti, ki naj bi opredeljevali trajnost, še niso v celoti dorečeni. Če pa se zaradi cene odločimo za PVC-okna, izberimo kakovostnega proizvajalca.
Prednosti in pomanjkljivosti energijsko učinkovitih oken
Vgradnja energijsko učinkovitih oken kljub izboljšanem toplotnemu ugodju terja spremembe v načinu uporabe bivalnih prostorov. Pri takšnih oknih je potrebno prostore intenzivnejše prezračevati kot prej, da relativna vlažnost notranjega zraka ne preseže kritične meje. Povod za intenzivnejše prezračevanje je, da je pri takšnih oknih stopnja nekontrolirane izmenjave zraka skozi netesne pripire in rege mnogo manjša. Naravno prezračevanje mora biti pravilno, to je kratkotrajno zračenje s povsem odprtimi okni in ob zaprtih termostatskih ventilih. Najprimernejše pa je kontrolirano prezračevanje z rekuperacijo toplote.
Pri vgradnji oken je pomembna natančna izdelava in zatesnitev stikov med okenskim profilom in zidom oziroma špaleto. Ob napačni ali nekakovostni izvedbi lahko pride do povečanega prehoda toplote, zato se pojavi povečano odlaganje prahu. Obstaja tudi možnost, da pride do razvoja plesni zaradi površinske kondenzacije. Možnost napak in teh pojavov je izrazitejša pri obnovitvenih oknih.
Pomembna je tudi zvočna izolativnost, zato moramo pri nakupu biti pozorni tudi na to lastnost oken.
