Pogled od zgoraj

Preden spregovorim več o ptujskih strehah, je tu zgodba, ki je moj pogled usmerila k drugačnemu opazovanju streh. Pred časom sem se zaradi fotografiranja klimatskih naprav povzpel na streho Dnevnika in od tod sem lahko videl marsikaj. Peglezen in posebno Plečnikovo arhitekturo od zgoraj navzdol, novo pravno fakulteto, grad in vzpenjačo v višini pogleda, strehe Ljubljane, ki s svojimi urejenimi mansardami pripovedujejo zgodbe o uporabnosti podstrešij za bivanje. Ne le zaradi pomanjkanja bivalnega prostora, ampak v veliki meri tudi zaradi posebnih pogojev, ki jih ponujajo urejena podstrešja. Mladim družinam, ljudem, ki želijo živeti v mestu, vendar ne povsem tradicionalno, ampak po svoje, drugače.

In tudi zaradi mansard je zanimiva naša ptujska zgodba. Mesto Ptuj je že od leta 2006 partner v v mednarodnem projektu ADHOC, ki je namenjen iskanju inovativnih pristopov k trajnostnemu oživljanju zgodovinskih mest in mestnih četrti v srednji in vzhodni Evropi.

Oživljanje podstrešij

Ob številnih posvetih o tem, kako oživiti mestno jedro, je ob vprašanjih sredstev pogosto prihajala na plan tudi problematika urejanja mansard oziroma bivalno neurejenih podstrešij. Pot do pospešitve obnavljanja sodi v širši sklop oživljanja funkcije mesta, novi lastniki ali dolgoročni najemniki pa morajo zlasti v starih mestnih jedrih dobiti priložnost tudi s finančnimi spodbudami za urejanje podstrešij. Dejstvo je, da je obnova starih podstrešnih prostorov zahtevna, da jih spremljajo posebne zahteve glede kritin, da je nemalokrat težko poskrbeti za solidno sekundarno kritino, da so težave z dostopom, da vas bodo ob urejanju stare mansarde spremljale številne težave, vendar nikakor ne nerešljive. Zagotovo pa bo v skladu z arhitekturo urejena mansarda, na primer z dinamičnimi strešnimi okni, stanovalcu omogočila posebne pogoje bivanja, kot so jih že pred davnimi leti spoznali meščani Pariza, Dunaja, Ljubljane in še marsikaterega starejšega mesta, kjer veljajo mansarde za tržno bolj zanimive dele stanovanjskih objektov. Lepše, drugačne, tudi s pogledom na ulice in druge strehe. In tukaj se odpira priložnost Ptuja. Rdeče barve bobrovcev, zareznikov in drugih večinoma opečnih strešnikov pripovedujejo posebne zgodbe.

Življenje na mestnih ulicah

Pa še o eni bi lahko spregovorili. Nedavno so v območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj zaskrbljeno spregovorili o težavah gostincev zaradi gostinskih vrtov v starem delu mesta in novem odloku o urejanju letnih vrtov. Tako so med drugim ugotovili: »Novosprejeti občinski odlok je za OOZ Ptuj sporen z dveh osnovnih vidikov. V času globalne gospodarske in finančne krize, ki je zajela tudi Slovenijo, je odločitev o 40-odstotnem povišanju taks s strani občinskih svetnikov skrajno neresna in signal obrtnikom ter podjetnikom, da gre občinskim oblastnikom predvsem za denar in ne za podjetništvu prijazno okolje. Drugi vidik pa je počasno in vztrajno umiranje starega mestnega jedra Ptuja. Na seji občinskega sveta so bile izrečene tudi besede, da je na Ptuju prava vojna za najem lokalov. Naše mnenje je, da Ptuj res deluje kot mesto v vojni. Občinski svetniki in odgovorne službe v Mestni občini Ptuj naj si staro mestno jedro tudi temeljito ogledajo, na primer v soboto popoldan ali pa v nedeljo, ko je mesto res izumrlo, kot da v njem vlada vojna in so vsi prebivalci in 'turisti' skriti globoko v kleteh. Zato poviševanje taks zagotovo ni ukrep, ki bi vzpodbujal oživljanje starega mestnega jedra.«

In naše mnenje? Poglejte fotografijo starega mestnega jedra Ptuja. Več kot bi bilo na ulicah gostinskih miz, bolj bi mesto živelo. Dinamično in živo. Tako kot na primer Bruselj. Njegove ulice so vseh dvanajst mesecev žive, gostinske mize so ne glede na vreme in letni čas pred lokali, nad njimi pa plinske peči, ki poskrbijo za ogrevanje gostov tudi v mrzlih dneh.

V stara mestna jedra je treba pripeljati življenje. Na podstrešja in na ulice, zagotovo pa mestne oblasti vsaj tako dolgo, dokler bodo na starih mestnih ulicah parkirani avtomobili, nimajo najmanjše moralne pravice »ogrožati« gostinske dejavnosti starodavnega mestnega jedra (enako velja za druga starejša mesta, ne le za Ptuj) z nenormalnimi in oderuškimi taksami za najem »letnih vrtov« na ulicah.