Zgodovina Tadž Mahala, »srca Indije«, se je začela, ko se je maharadža šah Jahan poročil s svojo tretjo ženo, ki je bila kasneje znana pod imenom Mumtaz Mahal (ljubljeni okras dvora). Hitro je postala njegova najljubša spremljevalka . Ob rojstvu štirinajstega sina pa je Mumtaz umrla. Šah Jahan je dal njej v čast postaviti mavzolej – večno grobnico za svojo največjo ljubezen.

tadz2.jpg

Gradnja se je začela že davnega leta 1632. Mavzolej stoji v Agri na južni obali reke Yamune v severni Indiji. Gradilo naj bi ga kar 20.000 ljudi in 1000 slonov, ki so material, dragoceni kamen in marmor, tovorili iz Indije in Azije. Glavni arhitekt gradnje je bil slavni Ustad Ista, navajajo viri.

V soncu bleščeča belina marmorja

Ves Tadž Mahal je izdelana iz belega marmorja. Kupola je visoka 75 metrov in dominira nad grobnico. Njen vrh je okrašen s cvetom lotusa, nekoč pa je vrh krasila tudi 10 metrov dolga zlata ost, ki pa so jo angleški kolonizatorji odstranili in raztalili. Zdaj je ost bronasta. Oblika kupole je poudarjena s štirimi manjšimi kupolami, stavbo pa ob straneh krasijo minareti, ki so visoki kar 40 metrov in poudarjajo simetrično zasnovo Tadž Mahala.

tadz.jpg

V notranjosti sta pokopana Mumtaz Mahal in šah, ki ležita v preprostih krstah, saj muslimanska tradicija prepoveduje razkošje. Nuni glavi sta obrnjeni proti Meki. Notranjost stavbe je okrašena z dragimi in poldragimi kamni. Zidovi so visoki 25 metrov, na njih so izpisani citati iz korana. Zunanjščina pa je ena izmed najlepših v arhitekturi mogulske dinastije. Okrašena je s kaligrafijo in abstraktnimi oblikami ali z rastlinskimi motivi.

Porušena simetrija grobnice

V zadnjem letu gradnje grobnice, leta 1648, so se v Agro vrnili trije šahovi sinovi. Eden izmed njih, Aurangzeb, je ubil svoja brata, očeta pa je zaprl v temnico, od koder je imel pogled na Tadž Mahal. Umrl je leta 1666, Aurangzeb pa ga je dal pokopati skupaj z Mumtaz Mahal. Mnogi so prepričani, da je to napravil iz zlobe, da bi tako porušil simetrijo grobnice. Šah Jahan si je namreč želel postaviti svojo grobnico, ki bi bila povsem enaka kot Tadž Mahal, le da bila iz črnega marmorja. Stala bi na drugi strani reke in bi bila s Tadž Mahalom povezana s srebrnim mostom.

Šah je poskrbel, da nihče več ne bi mogel zgraditi česa tako veličastnega, kot je Tadž Mahal. Po koncu gradnje je dal izvajalcem odsekati roke, glave ali palce.