Plastika je brez dvoma popoln material moderne dobe. Je lahka in čvrsta, enostavno se oblikuje in je trpežna. Primerna je tudi za reciklažo in ponovno uporabo. Iz nje nastajajo različni uporabni kosi: posode za hrano in pijačo, vodoodporne vrečke, industrijske barve, posode za cvetje, ograje, klopi, industrijske palete…V letu 1994 je bilo recikliranih 265 milijonov kilogramov plastenk, izdelanih pa jih je bilo 1,13 milijarde kilogramov. Število recikliranih plastenk bi lahko doseglo pol milijarde kilogramov. Reciklaža pa je, tako kot večina postopkov, ki vključujejo plastiko, relativno enostavna.

Plastika je dober izolator

Zanimivo je, da beseda plastika izvira iz grške besede »plastikos«, ki pomeni tisto, kar je možno oblikovati, modelirati. Proizvodnja plastike je enostavna, je dober izolator, zato je izrinila nekatere tradicionalne materiale, kot so les, vlakna, kovine in guma. V številnih primerih so ti tradicionalni predmeti postali luksuzni, plastika pa je zavzela številna navadna in neglamurozna področja proizvodnje. Poceni igrače, tkanine, pohištvo, dekoracija – vse to je izdelano iz tega prilagodljivega materiala. Iz plastike pa izdelujejo tudi druge stvari, na primer vodovodne elemente, ležaje in karoserije avtomobilov.

Vendar pa plastika ni imela spodbudnih začetkov. Anglež Alexander Parkes jo je odkril po naključju. Med iskanjem kolodija v omarici z zdravili, ko si je hotel oskrbeti rano, je videl, da se je spremenila v gumijast element. Ker je bil vizionar, je sprevidel, da bi to lahko izkoristil. Na žalost je za oblikovanje potrebna toplota, vendar pa je s segrevanjem gumijasto tvar vedno razneslo. Parkesu je čez čas uspelo izdelati primerno mešanico iz kolodija, kafre in etanola. Parkezin, prva sintetična plastika, je bil izumljen leta 1865. V ameriki sta brata Hyatt izumila podoben material, ki sta ga poimenovala celuloid.

Napredni proizvod

Človek, ki je najbolj vplival na industrijo plastike, je bil Belgijec Leo Beakland, ki se je leta 1889 preselil v ZDA. Leta 1907 je izumil bakelit, ki je med materiali prevladoval naslednjih 50 let. Do leta 1930 so gramofonske plošče, biljardne krogle, telefone, etuije za fotoaparate, radijske sprejemnike in stole izdelovali iz nove »super plastike«.

Zaradi dostopnih cen in enostavne proizvodnje je plastika postala pomembna v času krize. Plastični radijski sprejemnik je bil lahko izdelan tako, da je bilo videti, kot da je narejen iz dragocenega lesa. Zanj je bilo treba odšteti le nekaj deset dolarjev, kar je bilo občutno manj od nekaj sto, ki bi jih odšteli za radio z lesenim ohišjem.

Edinstvene oblike plastičnega pohištva

Po koncu druge svetovne vojne je plastika doživela veliki met. Zanj so bili najbolj zaslužni oblikovalci, ki so iz novega materiala začeli izdelovati edinstveno pohištvo. Prvi plastični stoli so bili v obliki školjk in so imeli kovinske nogice. Leta 1955 je finski arhitekt  Eero Saarinen oblikoval danes kultni stol Tulip s širokim podnožjem v obliki kroga.

Razvoj tehnologije je v 60. letih prejšnjega stoletja oblikovalcem omogočil številne možnosti za ustvarjanje funkcionalnih kosov. Danski oblikovalec Vernen Panton je leta 1960 izdelal plastični stol iz enega kosa. Gre za stol Panton, ki danes spada med ikone oblikovanja minulega stoletja, zaradi odpornosti materiala pa je primeren tako za zunanje kot za notranje površine.

Danes je plastika sestavni del našega življenja. Povsod jo videvamo. Iz nje so izdelani sončna očala, otroške igrače, pisarniški pribor, predmeti za kuhinjo in dom… V svetu letno proizvedejo okrog 200 milijard ton plastike, kar je več od kovin. Oblikovalci plastiko obožujejo, družbe, kot je na primer Kartell, pa so na njej zgradile imperij. Ne smemo pa pozabiti niti na super zvezdnika med oblikovalci Karima Rashida, ki v intervjujih pogosto poudarja, da je »plastični svet zanj najlepši svet.«

Fotogalerijo si oglejte tukaj.