Tipi montažne gradnje

Montažno gradnjo lahko v osnovi razdelimo na industrijsko in skeletno. Bistvo industrijske proizvodnje je, da stene izdelajo v proizvodnji, potem pa elemente prepeljejo na lokacijo nove hiše in jih sestavijo. Pri tem ločimo velikostenski in malostenski sistem. Pri velikostenskem sistemu izdelajo (in potem prepeljejo) celotno steno v enem kosu, pri malostenskem pa naredijo več segmentov in iz njih potem na gradbišču sestavijo steno.

Skeletni način gradnje je sistem montažne gradnje, ki so ga skozi desetletja uveljavili Švedi, Kanadčani in Američani. V delavnici izdelajo ogrodje, ga sestavijo in nato spet razstavijo ter prepeljejo na gradbišče. Tam ga ponovno sestavijo in potem počasi vgrajujejo stenske elemente in zapirajo stene. Pri taki gradnji odpadejo stroški proizvodnih prostorov, hišo lahko zgradi manjša ekipa, kar pomeni, da potrebuje podjetnik manj zaposlenih, je pa gradnja na samem terenu nekoliko počasnejša. In tak način bo ubral tudi investitor iz Žužemberka. Poznamo pa še klasični način »montažne« gradnje, to je sestavljanje lesenih hiš iz obdelanih brun.

Zanimivo je, da je sistem montažne gradnje na gradbišču prvi v Sloveniji uporabil uveljavljeni proizvajalec hiš po velikostenskem sistemu. Namreč, Friderik Kager je na tak način zgradil svojo hišo, ko je bil še zaposlen v Marlesu. Najprej je postavil stebre in ogrodje, na to namestil streho, potem pa počasi zapiral stene. Sistem ni slab, vseeno pa bodite pozorni na to, da ne bi dež in voda prišla v notranjost sten. Pri velikostenskem sistemu je hiša prekrita v dveh do treh dneh, pri postopnem sestavljanju pa postavitev traja nekaj mesecev, zato je še kako pomembno, da izvajalci dokaj hitro naredijo osnovno ogrodje in streho. Potem pa mirno in počasi zapirajo stene.

Pri izbiri proizvajalca, ki bo gradil vašo hišo, je treba pogledati številne parametre, od tega, kaj ponuja za določeno ceno, do sestavnih elementov in kakovosti. Današnje montažne gradnje ni mogoče primerjati z nekdanjo, ki je veljala celo za manjvredno, a prej zaradi oblike in finalizacije kot kakovosti. Danes so to praviloma sodobne in predvsem energetsko varčne hiše, temeljna vodila pa so kakovost sten, solidnost izvedbe in tudi možnost izbire.

Prednosti montažnih hiš so številne. Na prvem mestu je to hitrost gradnje in vselitve (konec koncev lahko tudi klasično gradnjo končate v nekaj mesecih, cena pa bo zaradi hitrosti in uporabe hitrosušečih se materialov višja vsaj za 50 odstotkov), sledijo varčevanje z energijo, sonaravno bivanje, potresna varnost in druge. V klasičnih montažnih hišah boste porabili od pet do šest litrov kurilnega olja na kvadratni meter na sezono ogrevanja, razvoj pa prinaša vse bolje izolirane stene in kakovost izdelkov. Nekoč so se izdelovale le difuzijsko odprte strehe, sodobne montažne hiše pa imajo tudi stene, ki dihajo in prepuščajo vlago navzven. Prav ta sistem dihanja sten pa postaja vse pomembnejši in bolj upoštevan.

Prednosti in slabosti

Seveda je vprašanje, za kakšen sistem gradnje se odločiti. Prednost velikostenskega sistema je hitra gradnja in postavitev hiše, slabost pa je ta, da je treba na gradbišče priti z dovolj velikim dvigalom in tovornjakom. Tudi zato se pri težje dostopnih zemljiščih lastniki pogosteje odločajo za malostenski sistem gradnje. Prednost velikostenskega sistema sta predvsem kakovost in zagotovilo, da boste zahtevano tudi dobili. Pri industrijski gradnji tako ni več vprašanje, ali so elementi pravilno sestavljeni in predvsem vgrajeni, saj je to industrijsko določeno in tudi preverjeno. Prav pri montažni gradnji lahko pride do določenih odstopanj in tudi zato celovite rešitve predstavljajo prednost.

Skeletna gradnja kot taka ni nič slabša, je pa res, da je bistveno bolj odvisna od kakovosti izvedbe in rešitev posameznih podrobnosti. Pred leti sem si na primer ogledal skeletno grajeno hišo. Vse je bilo odlično, samo v njej je bilo vedno mrzlo, kajti stik med talno ploščo in ogrodjem ni bil zrakotesen. In tudi zato je pri takih objektih pomemben preizkus zrakotesnosti, ki se izvaja pri nekaterih montažnih objektih.

Težave lahko povzroča pokanje mavčno-kartonskih plošč. Do tega je pogosto prihajalo tudi pri velikostenskih montažnih objektih, vzrok pa je bil spet slaba končna izvedba. Vedeti moramo, da so nosilni elementi montažnih objektov leseni in kot taki izpostavljeni širjenju in krčenju glede na vlago v ozračju in tudi temperaturo. Notranje mavčno-kartonske plošče so manj občutljive za vremenske vplive, zato pri prihaja do različnega raztezanja in krčenja. Prav zaradi tega je potrebno dinamično vpenjanje različnih elementov, ki omogoča različno gibanje različnih elementov hiše. Podobno velja tudi za urejanje mansard, pri katerih je v preteklosti prav tako prihajalo do pokanja mavčno-kartonskih plošč, predvsem zaradi fiksnega pritrjevanja plošč na leseno ogrodje in potem direktno na ostrešje.

In takih detajlov je še ogromno. Zato vam priporočamo uveljavljene proizvajalce montažnih hiš, ki so že sami po sebi garancija za korektno reševanje vseh tehničnih zapletov. Ampak tako je pri vsaki gradnji, pri montažni pa še posebej.