Zgornja nadstropja, ki so bila že od začetka namenjena gostinski dejavnosti, a je ta ob koncu 90. let zamrla,  je Tomažin leta 2007 kupil od Kapitalske družbe na dražbi za 2,12 milijona evrov. Konec julija so sicer "na tiho" odprli le teraso, kjer so stregli sladoled in pecivo, ob tem pa so vzporedno potekale priprave na odprtje restavracije. Prenova je potekala v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj je kot kulturni spomenik državnega pomena zaščiten v celoti, tudi prvotna notranja oprema in gostinska namembnost vseh poslovnih prostorov na njegovem vrhu.

neboticnik1.jpg

Prva stavba, ki je presegla zvonike

Nebotičnik,  zgrajen po naročilu Pokojninskega zavoda po načrtih arhitekta Vladimirja Šubica  v letih od 1928 do 1933, je bil prva visoka zgradba Ljubljane, ki je presegla baročno silhueto zvonikov. Zasnovan je bil enoten volumen, ki so ga na vrhu kasneje nadgradili z valjastim tempeljskim stebriščnim zaključkom. Fasadni plašč nadstropij, ki so jih lahko dodajali, je razgiban z enakomerno razporejenimi pravokotnimi okni s kamnitimi okviri, poudarjenim pritličjem in polkrožnimi odprtinami kavarne pod vrhom.

neboticnik.jpg

Tloris s pretehtanim krožnim stopniščem na dvoriščni strani je gospodaren. Detajli so natančno načrtovani: od vrat in kljuk do nosilcev za table in opreme kavarne. Avtor celote je Vladimir Šubic, pomočniki pa Lado Kham, Ivo Medved (paviljon na terasi), Marjan Mušič (tempietto na vrhu), Marjan Sever in Bojan Stupica (oprema kavarne). Njegovo opremo sta dopolnila kiparja France Gorše z glavami hišnih bogov v veži in Lojze Dolinar s simbolično žensko figuro na pročelju.

Kljub višini med potresno najbolj varnimi

neboticnik2.jpg

Gradnja trinajstnadstropnega Nebotičnika je bila tehnični podvig, ki je zahteval nov način temeljenja in natančnost dela. Zgradba, visoka nekaj več kot 70 metrov,  ima temelje, ki segajo 18 metrov v globino, zaradi česar je ena najbolj potresno varnih v Ljubljani.  Nebotičnik, ki stoji na mestu srednjeveškega samostana, je bil dolgo najvišja ljubljanska stavba.

Videposnetek si oglejte tukaj.