Kovina – praktično večen material
Lucija Turel iz podjetja Metal Design, ki izdeluje paviljone iz kovin, pravi, da je najbolj pomembna ideja, kaj bi radi pričarali na vrtu. Če bo paviljon prostor za druženje, si moramo vzeti dovolj prostora, da lahko pod njegovo streho postavimo mizo in stole. »Kovinske paviljone lahko postavimo na betonska tla, keramične ploščice, različne vrste tlakovanj ali na travo. Paviljon je treba pritrditi v tla. Če nimate betonskih temeljev, lahko noge paviljona s sidri zabetonirate v tla,« pravi Turelova.
Kovinski paviljon je običajno bolj elegantnega videza. Njegova največja prednost je dolga življenjska doba, odlikuje ga tudi lažje vzdrževanje. Kakovostni paviljoni so iz železa, vroče cinkani (zaščita pred rjavenjem) in prašno lakirani, zato vsaj dvajset let ne potrebujejo nobenega vzdrževanja, še pojasnjuje Turelova. Kovinski paviljoni so lahko narejeni tudi iz nerjavečega jekla ali aluminija. »Kupcem svetujemo, da se pred nakupom pozanimajo, kako je izdelek narejen, kako bo pritrjen v tla ali na objekt, kako ga je treba vzdrževati in kako morajo pripraviti teren pred montažo,« svetuje Turelova.
Leseni paviljon za dobro počutje
Veliko ljudi se odloča tudi za nakup lesenega paviljona. Mirko Žaže iz Mizarstva Žaže pravi, da je les najbolj topel in naraven material: »Kdor da nekaj na dobro počutje v paviljonu, bo izbral lesenega,« je prepričan. Žaže svetuje, da pred nakupom lesenega paviljona kupec preveri vrsto lesa, dimenzije posameznih elementov na paviljonu in ali je les globinsko zaščiten pred glivicami, gobami in insekti. Poleg tega naj preveri, ali so v ceni tudi leseno dno, razni dodatki (cvetlična korita, sedežna garnitura, dodatne mrežaste stene ...), dostava in montaža ter kritina.
»Za postavitev paviljona potrebujemo točkovne temelje ali pa betonsko ploščo, na katero s pocinkanimi sidri pritrdimo paviljon. V nasprotnem primeru se lahko ob močnejšem vetru paviljon prevrne,« opozarja Žaže. Lesene elemente za vrtni paviljon potopijo v impregnacijo, ko se odtečejo in posušijo, pa jih prebarvajo z lazurami na vodni osnovi. Tako zaščiten les lahko zdrži tudi več kot 40 let, seveda pa ga je treba vsakih nekaj let pobrusiti in ponovno prelakirati. Pomembno je tudi, da je les iz zimske sečnje, dodaja Žaže.
Najpogosteje se za paviljone uporablja les smreke, ki je tudi najprimernejši. Zelo dobre lastnosti ima tudi macesen, vendar je tak paviljon za okoli 35 odstotkov dražji, zato pa je lahko življenjska doba takega paviljona tudi čez 50 let.
Platno ali cvetlice?
Kritina iz impregniranega platna ščiti pred soncem in dežjem, pločevinasta streha pa je primerna za večje obremenitve (sneg). Platno je treba jeseni odstraniti, pojasnjuje Turelova. »Nekateri kupci se odločijo za nakup paviljona brez kritine, saj je izvirno namenjen temu, da ga prepletejo različne rože ali vinska trta. Tako imamo na terasi ali vrtu prijetno naravno senco.«
Paviljone iz Mizarstva Žaže pokrivajo tudi s koroškimi šitli ali glinasto opeko. »Pri nas izdelujemo paviljone v glavnem po naročilu. Najbolj pomembno je, da stranki ponudimo paviljon na ključ: paviljon impregniramo, pobarvamo, dostavimo in zmontiramo, v večini primerov paviljone tudi pokrijemo,« pojasnjuje Žaže. Za pokrivanje lesenih paviljonov se najbolje obnese bitumenska tegola, ki se dobi v različnih barvah in oblikah, je lahka in ima dolgo življenjsko dobo.
Tudi če nimamo ravno razkošnega prostora, je kotiček s paviljonom izvedljiv v skoraj vsakem, tudi manjšem vrtu. Tako se lahko odločimo za obok nad stezico ob hiši ali manjši paviljon z že vgrajeno klopjo.
