Katero kritino naj priporočimo?

Zelo težko vprašanje, kajti kritine, ki bo stoodstotno zdržala vsa neurja, preprosto ni – konec koncev lahko nad Slovenijo privrši še kakšen tornado (v Sloveniji so zabeležili njegovo divjanje leta 1986 nad Hotedršico, pred nekaj leti na Pokljuki, lanski tornado v okolici Pršivca pa ni povsem dokazan), ki bo rušil vse pred seboj. Zadnja neurja izkoriščajo proizvajalci kritin, češ da so njihove najboljše in da zdržijo vsako točo. Ampak vsaka zgodba ima več plati, zato poglejmo nekaj podrobnosti, ki odločajo o kljubovanju strehe in objekta neurjem. Toči in vetru.

Škoda zaradi toče

Vedeti je treba, da kot jajce debela toča, ki na srečo res ne pada vsak dan po vsej Sloveniji, povzroča grozljive poškodbe objektov. Ne le kritine na strehah, uničuje tudi fasade, strešna okna. Morda se lahko pri toči najprej ustavimo prav pri strešnih oknih. Steklo je steklo, zdrži pa neverjetne udarce. Podjetje Velux zadnja leta v svoja strešna okna vgrajuje kaljena stekla, kar pomeni, da tudi v primeru, da bi izjemno debela toča (največja v tujini je bila menda velika kot pomaranča, pri nas v velikosti jajca ni več tako neobičajna) razbila steklo, to ne razpade na ostre in nevarne kose, ampak se zdrobi. Kljub vsemu pa je na strešnih oknih relativno malo škod in tudi sanacija je dokaj enostavna – zamenjate steklo in zgodba je končana. Vsekakor vam pri izbiri proizvajalca strešnega okna priporočamo res kvalitetnega, v Sloveniji je to zagotovo Velux.

Po drugi strani sem nedavno poslušal predavanje o lanskih neurjih in škodah. Zanimivo je, da so strokovnjaki ugotavljali, da je bilo poškodovanih največ objektov z opečno in salonitno kritino. Kar je povsem normalno. Ne morda zaradi slabše kakovosti opečne kritine, ampak preprosto zato, ker je bilo na območjih neurij (in je tudi sicer v Sloveniji) največ streh prekritih z opečno kritino in pri debeli toči so posledice temu primerne. Seveda je vse odvisno od tega, kako se pri posamezni toči obnaša določena kritina, kar pa bi lahko dokazali le s preizkusom, ko bi imeli na eni strehi več vrst kritin in potem še »srečo«, da bi tak objekt zajela različno debela toča. Enkrat bolj drobna in potem postopno vse debelejša.

Toča in kritine

In kaj se zgodi s posamezno kritino pri toči? Pri betonski in tudi opečni je pomemben dejavnik starost kritine. Stari strešniki izgubijo del svoje prožnosti, postanejo bolj togi in občutljivi za močne udarce. Je pa spet res, da kot jajce (kar je vendarle prej izjema kot pravilo) velika toča lahko poškoduje tudi novejše strešnike, kajti zavedati se je treba sile najhujše toče. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je tako pri opečnih kot betonskih strešnikih zamenjava poškodovanih strešnikov zelo enostavna in hitra, tako da ob kakovostno izdelani strehi s sekundarno kritino brez težav sanirate škodo z osnovnim stanovanjskim zavarovanjem. Poleg tega je pri opečnih in betonskih kritinah večja odpornost proti toči dosežena tudi z nagibom strehe, ki veliko pripomore k zmanjšanju udarca točnih krogel. Samo primer iz balistike. Na Medvedjeku so leta 1991 teritorialci streljali s protioklepnim orožjem armbrust na oklepnike BOV. Več raket je zadelo vozila, vendar so se granate, ki so zadele pločevino pod kotom, od nje enostavno odbile in niso eksplodirale. In to se v veliki meri dogaja tudi na strehah. Vsekakor pa je zaradi preprečitve zamakanja ob hudem neurju pomembna tudi sekundarna kritina, brez katere danes ni več sodobne strehe. Na novogradnji ali ob adaptaciji.

Potem so tu salonitne kritine. Stare, že dolgo ne več elastične, praviloma prekrivajo položne strehe. In potem je povsem normalno, da jih že prva malo debelejša toča (ki jo druge kritine prenesejo brez težav) preluknja po dolgem in počez. Hkrati je tudi sanacija bolj zahtevna, kajti ni dovolj le zamenjati nekaj strešnikov, ampak je treba sanirati celotno streho (kar ob hudem neurju pogosto velja za vse stare kritine), prav tako pogosto nimajo sekundarne kritine, da o slabši pritrditvi ostrešja na venec zidu niti ne govorimo. Skratka, če imate salonitno kritino na strehi, začnite resno razmišljati o zamenjavi in celoviti kakovostni ureditvi ostrešja.

In tako pridemo do kovinskih kritin. Proizvajalci vam bodo zatrjevali, kako je to najboljša kritina glede odpornosti proti toči. Že mogoče, ampak ob tem je treba pomisliti na avtomobile, ki so tudi pločevinasti, in poškodbe na njih ob ekstremni toči. Nekaj podobnega se zgodi tudi na strehi, čeprav je tam manj opazno. Že srednje debela toča lahko poškoduje kritino, tako da je potrebna sanacija. Pri tem ni treba odstranjevati celih strešnih plošč, ampak z barvo saniramo udrtine, obnovimo zaščitne sloje in tako preprečimo morebitno rjavenje. Problem lahko nastane v primeru debelejše toče. Ob dovolj močnem udarcu se zaradi vbokline lahko poškoduje zaščitni sloj na spodnji strani kritine, kjer je največ kondenza, zato lahko pride do rjavenja. Videl pa sem tudi posnetke, ko je toča dobesedno prebila tudi kovinsko kritino.

Drug problem, ki se pogosto pojavlja pri kovinskih kritinah, ni neposredno povezan s samo kritino, ampak z izvajalci del. Gre za slabo pritrjevanje kritine, kar je sicer redkeje prisotno, letev na ostrešje (srednje pogosto) in potem celotnega ostrešja v venec objekta (dokaj pogosto). In tako lahko zaradi teh napak strehe v celem kosu letijo po zraku, še dodatno težavo pa lahko povzročijo veliki nadstreški.

Streha in veter

In tudi zato so temelj vsega dobro načrtovanje objekta, izbira kakovostne kritine, opečne, betonske ali kovinske, dobra montaža in celovita izdelava strehe z vsemi pritrdilnimi materiali za strešnike in slemenjake ter seveda izdelava sekundarne strehe. Prav pritrditvi strešnikov krovci posvečajo premalo pozornosti, tako da vam bomo to področje predstavili v eni izmed naslednjih številk.

Morda še nekaj besed o strehi in občutljivosti za veter. Na prvem mestu je tukaj izpostavljena lega. Nanjo deloma vpliva tudi višina objekta nad terenom, še posebej pa lahko k temu privede oblika terena, pa tudi kanaliziranje vetra v ulicah. Silo vetra, ki deluje na streho, lahko močno pospešijo tudi različne odprtine v objektu, v katerih se ustvari podtlak in s tem še dodatno deluje na sesalno silo vetra, ki se upre na kritino z zunanje strani. To so lahko prezračevalne line, vrata, svetlobni trakovi in zaradi vsega tega ločimo zaprte in odprte objekte.

Strehe glede vpliva vetra delimo na tri vrste. Položne strehe so do 10 stopinj, zgornja meja, do katere še deluje teža strešnika, pa je 75 stopinj. Pri 10 do 30 stopinjah naklona delujejo na streho velike sesalne sile pri visokem vplivu lastne teže (če je kritina težka), manjše sesalne sile in tudi manjši vpliv lastne teže kritine se ustvarijo pri 30 do 55 stopinjah, medtem ko so nad tem naklonom sesalne sile, ki delujejo na streho, zelo majhne, lastna teža kritine pa tudi izgubi pomen. Kar preprosto pomeni, da so položne strehe, prekrite s salonitnimi ali kovinskimi kritinami, izpostavljene največjim sesalnim silam ob majhni lastni teži.

Stoodstotne odpornosti strehe proti neurju (toči in vetru) ni mogoče zagotoviti, pravilo pri strehah pa je, da vedno popusti najšibkejši člen. Streha je sestavljena iz kritine in ostrešja, pri čemer so še kako pomembni so stiki med posameznimi deli strehe. Največje obremenitve z vetrom so odvisne od oblike in naklona strehe, kritični momenti pa so na robovih streh, zato je treba pri gradnji strehe upoštevati več varnostnih dejavnikov in vse normative ter navodila za gradnjo. In kaj mislimo s tem? Če gremo od zgoraj navzdol. Za kakovostno kritino, ki naj bo korektno položena, vsaj pri vetrno bolj izpostavljenih objektih pri formatnih strešnikih priporočamo uporabo vetrnih sponk, ki bi morale biti na robovih streh standard – tako kot je pritrjevanje slemenjakov danes nekaj povsem samoumevnega, bi moralo biti popolnoma logično tudi pritrjevanje robnih strešnikov. Kovinska ali druga kritina mora biti pritrjena v skladu z navodili proizvajalcev, nujno in obvezno morajo biti letve dovolj goste in trdne, dobro pritrjene na ostrešje (določeno nevarnost predstavlja gradnja s preveč svežim lesom, ko se po določenem času les osuši in žeblji popustijo), samo ostrešje pa mora biti kakovostno sidrano v nosilne zidove.

Ugotovljene pomanjkljivosti

Ob zadnjih neurjih so gradbeniki ugotavljali velike pomanjkljivosti, ki so privedle do večjih škod. Velika pomanjkljivost individualnih gradenj je improvizacija, ki znižuje stroške, obenem pa tudi varnostne standarde. Omenili smo že pritrjevanje kritine na letve, letev na ostrešje in ostrešja na nosilne zidove, nemalokrat pa so problematični tudi čelni zidovi, ki nosijo strešno konstrukcijo. Zaman je namreč medsebojno trdno pritrjevanje elementov konstrukcije, če obodni in čelni zidovi, na katere je pritrjena, niso dovolj trdni. Samograditelji delajo napako, ko čelne zidove zidajo iz opeke, tramove pa nanje usidrajo zgolj z manjšo količino betona. Da bi bila gradnja zares trdna, bi moral biti celoten timpanon ojačan z ustreznimi horizontalnimi in vertikalnimi armiranobetonskimi vezmi.

Kaj izbrati?

Skratka, kakšen je naš nasvet Franciju iz Zgornje Kungote in drugim bralcem, ki razmišljajo o novi strehi? Izberite kakovostno kritino, izdelave strehe se lotite celovito in upoštevajte navodila, predvsem pa ne improvizirajte, kajti zaradi segrevanja ozračja meteorologi žal napovedujejo okrepitev najhujših vremenskih katastrof. Kakovostno izdelana streha s kakovostno kritino bo zdržala tudi močnejša neurja, če bo zaradi toče počil en ali dva strešnika, pa tudi ni taka katastrofa. V primeru ekstremne toče bi morda zdržala le betonska streha, pa še tisto bi ledene krogle poškodovale. Za te primere (in druge) je objekte nujno zavarovati, kot smo napisali, ob katastrofalni toči in močnejših poškodbah kritin pa je sekundarna kritina tista, ki bo poskrbela za to, da ne bo prišlo do zamakanja objekta.

Posebna težava so stare kritine. Ob zavarovanju vam bo zavarovalnica odštela amortizacijo, kajti nemogoče je pričakovati, da bi dobili po ujmi tolikšno odškodnino, da bi lahko na račun starih uničenih salonitk, stare opečne ali betonske kritine naredili novo, sodobno streho. In to ne glede na argumente, ki jih lahko slišimo od ljudi v stiski, ko pravijo: »Če ne bi bilo take toče, bi streha zdržala še vsaj deset let ...«

Ja. In tudi zato ob gradnji strehe mislite na vse (točo in veter, za ekstreme pa poskrbite še z dodatnim zavarovanjem), ne improvizirajte in ob neresnem krovcu pridobite najmanj drugo mnenje. Neresnem krovcu? Nedavno se je na nas obrnil bralec, ki je od krovca zahteval pritrditev robnih strešnikov, pa se mu je možak smejal, da je to nesmisel. Ampak to je že tema enega naslednjih prispevkov.