Podstrešje

Idealno podstrešje ima parapetni zid visok od 90 do 100 cm in naklon strehe od 37 do 45 stopinj. Najprej preverimo konstrukcijo strehe, strešnikov in obstoječih sten. Streha mora imeti prezračevalni kanal, če ga nima, ga dogradimo, pri čemer je treba streho razkriti in poleg prečnih letev dodati še vzdolžne. Strešno konstrukcijo lahko skrijemo pod lesen opaž ali mavčne plošče ali jo pustimo, da ostane vidna. Strešna konstrukcija in kakovostna kritina morata varovati stanovanje pred vdorom meteorne vode.

Toplotna izolacija

Podstrešje naj bo dobro izolirano, z najmanj 20 centimetrov debelim slojem steklene ali kamene volne. Ta pozimi preprečuje uhajanje toplote, poleti pa stanovanje, ki ga z vseh strani ogreva sonce, zaščiti pred vročino. Priporočljivo je, da izolacija ponuja ne le toplotno, marveč tudi zvočno in požarno zaščito.

Okna strešnega stanovanja

Podstrešna stanovanja so lahko svetlejša kot običajna, na splošno pa velja, da naj bi bilo okenskih odprtin najmanj 20 odstotkov tlorisne površine. Špalete oken morajo biti pravilno nameščene, da omogočajo nemoten pretok zraka in dobro osvetlitev prostora. Okna v ravnini strehe si lahko privoščimo le pri strehah z najmanj 19 stopinjami naklona, drugače lahko nastopijo težave slabega tesnjenja in zadrževanja snega na steklenih površinah. Pri oknih na sončni strani potrebujemo dodatno zaščito pred soncem, saj se ob sončni pripeki močno segrejejo. Zaščita naj bo na zunanji strani oken, denimo zunanje žaluzije ali screen senčila, vedno bolj se uveljavljajo tudi aluminijaste zunanje rolete, ki okna varujejo tudi pred točo. Pri bolj položnih strehah so prostori učinkoviteje osvetljeni, če vgradimo navpična okna. Navpična okna omogočajo boljši razgled po okolici in stojno višino pod njimi. Pri izvedbi ogrevanja je priporočljiva postavitev radiatorjev pod strešna okna. Tako zagotovimo kroženje zraka ob oknu in s tem preprečujemo kondenzacijo zračne vlage. Izrezani deli strehe pa so kot nalašč za ureditev prijetnih teras.

 

Organizacija prostora

Poševne stene in vidna strešna konstrukcija ustvarjajo prostorsko razgibanost, ki jo ohranimo le, če s predelnimi stenami obzidamo le prostore, kot so spalnice, otroške sobe, kopalnica in WC. Druge prostore ločimo z omarami, regali in smotrno razporedimo opremo. Zaradi boljše izkoriščenosti v mansardi omare in regale vedno postavimo v predele, kjer je streha najnižja. Ob dovolj visok parapetni zid običajno postavimo tudi pohištvo, na katerem spimo ali sedimo. Posteljo obrnemo z vzglavjem proti nižjemu delu, za njo pa postavimo odlagalno polico ali omarico. V kopalnici postavimo kopalno kad v najnižji del, v najvišjega pa kabino za prho.

Pohištvo po meri

Stanovanja s poševnim stropom je težko opremiti s standardnim pohištvom. Z omarami in regali, ki spremljajo naklon stropa, prostor razdelimo v funkcionalne celote. S po meri narejenimi omaricami in policami učinkovito izrabimo tudi najnižje dele stanovanja ob kolenčnem zidu.

Pohištvo naj bo lahko, svetlo in živih barv. Gladke, belo pobarvane stene prostore posvetlijo in optično povečajo. Priljubljena obloga za stene in stropove je mavec, ki ga izberemo na podlagi ustreznih lastnosti. Za vlažne prostore je primeren mavec, ki je odporen proti vlagi in ga večina vgradi v kuhinje in kopalnice, lahko pa izberemo tudi takega z dodatno zaščito proti požaru. V podjetju Plan b, interierji in eksterierji iz Ljubljane odsvetujejo grob omet na zidovih tistih mansard, ki jim primanjkuje svetlobe. Glede zaves na poševnih oknih priporočajo dve možnosti. Najbolj uporabne so takšne, ki tečejo po vodilih na obeh straneh okenskega okvirja, lahko pa jih obesimo tudi med vodilo na steni nad oknom in drugo na spodnjem delu okna nad kolenčnim zidom.

Stanovanja s poševnimi stenami so daleč od klasičnih, zato se pri njihovem opremljanju ne moremo vedno držati splošnih pravil. Odločitve pri načrtovanju mansarde sprejemamo glede na karakteristiko posameznega prostora, zato idej ne bo nikoli preveč, pa tudi dober arhitekt ne bi smel biti odveč.