V naših krajih naj bi bivalno ugodje dosegali s temperaturami zraka od 18 do 24 ºC pozimi oziroma 22 do 26 ºC poleti. A bivalnega ugodja ni mogoče doseči le s temperaturo zraka v prostorih. Na bivalno ugodje vplivajo tudi vlažnost zraka, čistost zraka, vsebnost plinov in vonjav v zraku, temperatura obodnih površin, hrup in drugo.

Energent

Kakovostno bivanje je mogoče zagotoviti z več ali manj energije. Predvsem pa je pri zagotavljanju bivalnega ugodja pomembno, kakšno energijo bomo za to uporabili. Posredno ali neposredno je mogoče uporabiti »čiste vire energije« – sonce, veter ali vodo. Začetna investicija za zagotavljanje »čiste energije« je res nekoliko večja, a stroška za energijo sonca, vetra ali vode ni! Fosilna goriva so pri nas že ustaljena praksa in so zelo enostavna za uporabo. Edina težava je v tem, da jih zmanjkuje, da se jim cena neprestano dviguje, da onesnažujejo ozračje in ustvarjajo učinek tople grede. Ups, to pa že ni več samo ena težava! Ostanejo nam še tako imenovani obnovljivi viri energije. Najzanimivejši obnovljivi vir energije je lesna biomasa. Temu so naši predniki rekli drva in so se z njimi ogrevali že od pradavnine.

Toplotna izolacija

Pa za nekaj časa pozabimo na energijo in energente. Mogoče pa za zagotavljanje primernih bivalnih pogojev niti ne bomo potrebovali veliko energije. Tudi na tem mestu si lahko pomagamo z arhitekturnimi izkušnjami naših prednikov, ki so poznali že skoraj vsa načela sodobnega bioklimatskega projektiranja stavb. Sončna lega, pravilna orientacija stavbe, servisni prostori z malo oken na severu, bivalni prostori z velikimi zastekljenimi površinami na jug proti atriju, v katerem rastejo listavci. Edino, česar naši predniki še niso poznali, so sodobni toplotnoizolacijski materiali.

Po definiciji je toplotna izolacija material, ki pri razmeroma majhni debelini ne prepušča veliko toplotne energije s tople na hladno stran. Koliko toplotne izolacije je treba vgraditi v stavbo, ni odvisno od trenutno veljavnih predpisov (pri nas ta hip veljajo celo trije pravilniki o toplotni zaščiti/rabi energije v stavbah!), temveč od tega, kakšne stroške želimo imeti z ogrevanjem/hlajenjem. Pravilniki postavljajo zgolj minimalne zahteve. Z minimalnimi zahtevami glede toplotne zaščite/rabe energije pa se zadovoljijo le pohlepni investitorji, ki gradijo za trg močno precenjene stanovanjske stavbe. Potem pa jim dodajo še pridevnik »nadstandardno«!

A tudi pri toplotni izolaciji ne smemo pretiravati. Če so najmanjše debeline toplotne izolacije predpisane s pravilniki, so največje debeline toplotne izolacije omejene s tehnologijo. Marsikateri toplotnoizolacijski material je mogoče izdelati tudi v velikih debelinah, na težave pa naletimo pri vgradnji takšnih debelin. Zato so se v zadnjem času razvili sistemi večslojne vgradnje toplotne izolacije (TI-sendvič, montažna izvedba …), ki omogočajo vgradnjo večjih debelin toplotne izolacije.

Energijska bilanca

Nazaj k energiji. Potem ko smo izbrali lokacijo, orientacijo, arhitekturno zasnovo ter definirali debeline toplotnih izolacij in kakovost oken/zasteklitve, lahko ugotovimo, kakšna je energijska bilanca stavbe pozimi in kakšna poleti. Na kratko, v energijski bilanci upoštevamo toplotne izgube in toplotne dobitke, potegnemo črto in kar ostane, so potrebe po energiji za ogrevanje oziroma hlajenje. Šele na tem mestu lahko torej začnemo razmišljati o tem, kako bomo zagotovili potrebno energijo.

Pri pravilno zasnovanih in kakovostno toplotnoizoliranih stavbah se lahko zgodi, da dodatne energije ne bomo potrebovali niti za ogrevanje niti za hlajenje. A taki primeri so zelo redki. Največkrat se zgodi, da potrebujemo nekaj dodatne energije za ogrevanje, medtem ko vsaj pravilno zasnovane stanovanjske stavbe za hlajenje ne potrebujejo dodatne energije. Po domače: pravilno zasnovana sodobna stanovanjska stavba klimatske naprave za zagotavljanje primernih bivalnih pogojev ne potrebuje!

Ostane nam torej le še energija za ogrevanje. In spet smo na začetku, le da zdaj vemo, koliko energije bomo potrebovali.

Kakovost zraka v bivalnih prostorih

Poleg temperature zraka na naše počutje pomembno vpliva tudi kakovost zraka v bivalnih prostorih. Visoka vlažnost zraka poleg slabšega počutja vpliva tudi na nastanek plesni. Pri prenizki zračni vlažnosti pa so na udaru naša dihala. Z dihanjem se v bivalnih prostorih znižuje vsebnost kisika v zraku, kar občutimo kot »slab zrak«. Tudi vse neprijetne vonjave zmanjšujejo nivo bivalnega ugodja. Zato je treba bivalne prostore prezračevati. Načinov prezračevanja je več, od naravnega z odpiranjem oken do mehanskega s centralnim prezračevanjem preko prezračevalnega sistema. O tem, katero prezračevanje je uporabniku in zdravju prijaznejše in katero energijsko učinkovitejše, kdaj drugič.

Hrup

Pomemben dejavnik pri zagotavljanju bivalnega ugodja so tudi zvoki, ki nastajajo v bivalnem prostoru ali v bivalni prostor vdirajo od zunaj. Motečemu zvoku rečemo hrup. Hrup pa je zelo subjektivna zadeva. Zvok se lahko širi po zraku ali po materialu (konstrukciji). Zvok, ki se širi po zraku, je mogoče učinkovito ustaviti z zvočnimi ovirami, ki zvok bodisi odbijejo bodisi absorbirajo. Zvok, ki se širi po konstrukciji, imenujemo tudi udarni zvok. Udarnemu zvoku pa je treba preprečiti, da bi prišel do konstrukcije.

Epilog

Primerno bivalno ugodje je mogoče doseči na različne načine. Upoštevanje spoznanj naših prednikov, kakovostno načrtovanje in nekaj večja investicija v sodobne toplotnoizolacijske materiale/okna lahko zagotovijo kakovostne bivalne pogoje ob nizkih stroških skozi celotno življenjsko dobo stavbe, brez uporabe zapletenih elektronsko vodenih sistemov.

Vročina je minila in klimatske naprave so ugasnjene. Počasi se bo treba pripraviti na zimo.

Tadej Gruden, u.d.i.g. , GRAFIT-G