Iz šipka lahko oblikujemo odlične nestrižene žive meje, ki se lepo zlijejo z naravnim okoljem, niso zahtevne, ni jih treba škropiti, za ljudi in večje živali pa so popolnoma neprehodne. Njihove prepletene trnaste veje pticam vse leto nudijo odlično skrivališče, jeseni pa se lahko hranijo s plodovi. Gosta razrast šipka varuje pred hrupom in pogledi. Idealna živa meja, torej? Ampak …
Primerno rastišče je nujen pogoj za uspešno rast. Vrtnice in šipki uspevajo v srednje težkih in srednje lahkih tleh. V težkih in vlažnih tleh bomo imeli z rastlinami malo veselja. Zračna lega zagotavlja, da se vlažni listi hitreje posušijo in so tako manj podvrženi napadom bolezni. V tleh mora biti dovolj organske snovi, zato pri sajenju dodamo kompost, dobro preperel hlevski gnoj ali briketirano organsko gnojilo. Če je vaš vrt na apnenih tleh, dobro osončen in prezračen, potem bodo šipki lepo uspevali.
Močna razrast šipka je za živo mejo idealna, vendar pa lahko sčasoma uide izpod nadzora. Posadimo dve do tri rastline na tekoči meter. Sadike morajo biti močne, s poganjki na spodnjem delu. Živa meja iz šipka bo širša kot običajna strižena živa meja, zato že ob sajenju predvidimo, da se bo v širino razrasla vsaj dober meter.
Poleg navadnega (pasjega) šipka (Rosa canina), katerega plodove nabiramo za čaj in cveti le enkrat v sezoni, lahko sadimo še japonske šipke (Rosa rugosa) in njegove požlahtnjene sorodnike, ki se odlikujejo po velikih, pogosto polnjenih cvetovih. Bujno cvetijo junija, pocvitajo pa še vse leto, do slane. Če imamo srečo, da je naš vrt v relativno čistem okolju, lahko velike plodove japonskega šipka shranjujemo za čaj, marmelade, napitke in še kaj.
Če tudi vi želite, da vam v naši rubriki svetujemo, pošljite na naš naslov vprašanja s čimbolj izčrpnim opisom, merami in fotografijami. V vsaki številki bomo odgovorili na eno izmed vprašanj, ki bo zanimalo čimveč bralcev.
Simona Klokočovnik