»Odločili smo se, da bomo naredili korak naprej v dveh segmentih gradnje stanovanjskih objektov, ki v naši praksi doslej nista bila kompatibilna. Termin pasivna hiša večina razume kot nekaj asketskega, kar na eni strani optimalno varčuje z energijo, vendar moraš na drugi strani za to nekaj žrtvovati – to je »ugodje odprtega okna«, ko je to primerno seveda, še zlasti ob spomladanskem prebujanju narave. Tako pojmovanje je pri nas najbolj razširjeno. Mi smo se take gradnje in bivanja lotili na nekoliko drugačen način. Zgradili bomo energetsko samozadosten in po ugodju nadstandarden večstanovanjski objekt. To pomeni, da bodo uporabljeni obnovljivi viri energije in naravni materiali, ki v mikroklimi omogočajo več udobja kot v doslej znanih primerljivih gradnjah.« Tako napoveduje Marijan Fras, direktor podjetja Eko Gradvest, ki v Komendi gradi naselje Moj novi dom.

Državno »nagrado« dobi kupec

To bodo zagotovili tako, da bodo predvsem z domačimi izvajalci izdelali vrhunske izdelke (gradbene elemente) iz naravnih materialov. Takih bo najmanj 90 odstotkov, razen v primerih, ko ni druge tehnološke možnosti kot uporaba sintetičnih materialov. To je trend, ki mu sledijo.

Imajo že pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki jim z upravnega vidika daje možnost opisane gradnje. To pomeni, da imajo v zaključni fazi projekte za izvedbo (PZI). Tako začenjajo 15. septembra gradnjo večstanovanjskega, ne le energijsko varčnega, temveč nizkoenergijskega objekta. Ta bo ustrezala vsem zahtevam Eko sklada, ki tako gradnjo »nagradi« z določenim deležem nepovratnih sredstev. Pri tem nikar ne spreglejte pomembnega dejstva: teh nepovratnih sredstev ne dobi investitor, temveč kupec!

Tudi doma znamo

Vsaka enota v objektu bo posebej prezračevana z rekuperacijo. Objekt bo v celoti ogrevan z obnovljivimi viri. Pri tem velja povedati, da so že pred časom opravili raziskave, ali bi bila upravičena toplotna črpalka voda/voda, a so bili rezultati neugodni, saj je bilo zajetje podtalnice preskromno. Zato so iskali nove rešitve in jih tudi našli.

Objekt bodo ogrevali z inovacijo, ki je v domači praksi doslej nismo poznali. Objekt bo namreč ogrevala toplotna črpalka zemlja/voda, če to ne bo dovolj, jo bo dopolnjevala toplotna črpalka zrak/voda. Vendar ne ločeno, saj sta združeni v skupno enoto, ki jo kot skupno enoto tudi krmilimo. Na Švedskem so našli firmo z novim patentom, ki ta dva (pri nas poznana kot ločena) sistema združuje v eni kombinirani črpalki, ki deluje po prioritetah ugodnejšega medija. Črpalko bi sicer lahko naročili v tujini, vendar želijo spodbuditi domače proizvajalce, da sprejmejo izziv in ponudijo trgu enak ali še bolj kakovosten izdelek. Eden od osnovnih motivov delovanja firme Eko Gradvest je namreč prav ta, da želijo vse, kar se le da, pridobiti pri domačih dobaviteljih. Vsekakor je to poslovna filozofija, ki mora biti za zgled prav vsem domačim investitorjem! Poleg racionalizacije stroškov in zagotavljanja kakovosti tako spodbujajo tudi inovativnost domačih proizvajalcev. To ni njihov edini tak primer. Podobno je bilo z vgradnjo špaletnih oken, ki so jih najprej uvažali iz Italije, zdaj pa so že našli domačega proizvajalca. O tem bomo več povedali v eni od prihodnjih številk naše priloge.

Notranji razvod

Za notranji razvod ogrevanja je treba celotno tehnologijo prilagoditi nizkotemperaturnemu režimu. Na eni strani gre za pripravo tople sanitarne vode, na drugi pa za talno ogrevanje. Zato je treba objekt energetsko uravnotežiti, kar pomeni, da so prostori, ki imajo večji vpliv na ogrevanje ali hlajenje, ustrezno dimenzionirani. To spet pomeni pomembno racionalizacijo pri obratovanju in servisiranju celotnega objekta, nenazadnje pa gre tudi za prostorsko racionalizacijo, saj ni potrebe po neki ogromni kotlovnici. Zaradi visoke tehnologije je to na začetku sicer višji vložek, vendar v nadaljevanju zagotavlja nižje stroške obratovanja. Po prvih ocenah naj bi se vložek povrnil najpozneje v 15 letih, natančnejše številke bodo znane po natančnejših izračunih in meritvah.

S prvim večstanovanjskim nizkoenergijskim objektom, ki bo samozadosten, kar pomeni, da ne bo porabljal nobenih dodatnih energentov razen elektrike, že zdaj udejanjajo direktivo Evropske unije, ki po letu 2030 priporoča gradnjo le še samozadostnih hiš. Torej imamo proizvajalce, ki želijo in znajo narediti izdelke, ki so konkurenčni ali celo boljši od proizvedenih v razvitem delu Evrope. Je pa potrebna neka iniciativa, da jih spodbudi, da začnejo razmišljati in tudi delovati v inovativno smer.

V bistvu preprosto

»Že pred leti smo začeli graditi energetsko varčne objekte, kolikor je takrat razpoložljivi material na našem trgu to dopuščal. Več od tega ni bilo mogoče, ker ni bilo ne boljšega materiala ne temu primerno usposobljenih izvajalcev. Investitorji nismo mogli biti bolj inovativni ali radikalni od razmer na trgu. Zato sem se sam loteval izboljšav na prototipih, ki sem jih gradil. Tako sem korak za korakom prišel najprej do standardne uporabe okolju prijaznih materialov, ki so nadomestili sintetične. Hkrati sem v skladu s spoznanji gradbene fizike izboljšal izolativnost objekta, kar se je izkazalo kot pravilno. Od manj kakovostnih materialov smo prešli na boljše, kot denimo s steklene na kameno volno.

Sistemsko smo sanirali vse problematične izolacijske točke, kot so toplotni mostovi (špalete okrog oken so tak primer), zdaj gremo v nadgradnjo s svojimi rešitvami (kvalitetnejše, cenejše ...). V to nas že trg sili, vendar je to ves čas tudi moja filozofija in filozofija podjetja Eko Gradvest. Cene nepremičnin stojijo, cene materialov so porasle, tako da se manevrski prostor za investitorje oži. Zato je edina mogoča racionalizacija za investitorja, da še vedno kakovostno gradi in si hkrati zmanjša stroške gradnje s krajšim časom izvedbe del. To pa za končnega uporabnika pomeni enako kakovost za nižjo ceno,« še pojasni Marijan Fras.