Najprej poglejmo, kaj je povedala Vesna Šusec Šuker (ARSO), ki ji župan očita, da o vseh njihovih »potokih že 20 let odloča ista gospa«. Zaradi »njih« (tudi okoljevarstvenikov, op. p.) naj bi namreč po županovih besedah utrpeli za 15 milijonov evrov gospodarske škode, ker morajo graditi zadrževalnike meteorske vode, poleg tega zaradi zahtev okoljevarstvenikov ne morejo prodati 70.000 kvadratnih metrov parcel, ki so jih nameravali pozidati.

Upravljanje voda

»Za tematiko o Naturi 2000 so pristojni drugi. Naša skrb je upravljanje voda. V tem primeru govorimo o dveh vrstah voda. Govorimo o padavinskih vodah in o vodah, ki pritečejo po znanih strugah in lahko poplavljajo na določenem območju. Občina Komenda ima veliko težav s tem drugim delom, vendar ne na območju Poslovne cone Komenda. S poplavnimi vodami so ogrožena posamezna območja v Mostah, Suhadolah in del Komende. To je predvsem tam, kjer se združita Pšata in Tunjica.

Druga zadeva pa so padavinske vode, ki padejo na določenem območju in jih je treba nekam odvajati. Za vodotoke je po zakonu o vodah odgovorna država skupaj z lokalno skupnostjo, za padavinske vode pa je po zakonu o vodah odgovorna izključno lokalna skupnost. Mi smo tisti organ, ki s svojimi smernicami nalaga tistim, ki posegajo v prostor, da to naredijo tako, da ne škodijo nikomur. To velja ravno za ozka dela v primeru PC Komenda. Cona v severozahodnem delu namreč posega na vodovarstveno območje sosednje občine Vodice. Naš osnovni namen je, da se te ogromne površine, ki se zdaj asfaltirajo, nadzirano uredijo, ker bodo vplivale na »dolvodni« režim. Poenostavljeno rečeno bo voda, ki je prej padala na tem območju, enaka kot doslej, le da je doslej imela možnost, da ponikne v zemljo in se takoj vrne v naravni krog. Te možnosti zdaj nima. Ob koncu te PC je vodnih količin 15 minut po nalivu bistveno več, kot jih je bilo doslej. Zato je potrebna gradnja zadrževalnikov padavinskih voda. Prvi površinski zadrževalnik je že zgrajen, sicer ne bi dobili uporabnega dovoljenja. V drugem delu morajo zagotoviti računsko enake parametre kot v prvem delu. To je finančno velik zalogaj, vendar je to nujno, da ne poslabšamo razmer ob skoncentriranih in hipno pritečenih vodah v drugi prostor. To je naša dolžnost, ki smo jo kljub nekaterim pritiskom uveljavili.« Tako razloži Vesna Sušec Šuker aktualne vodnovarstvene razmere v poslovni coni in vpliv na okolje z vodarskega vidika.

Hvaležnost pa taka!

Razloži pa tudi očitek, da »že 20 let odloča o vseh potokih« v občini Komenda. Pravi: »Druga stvar so zadrževalniki poplavnih voda. Že v 70 letih je res bila narejena študija, v kateri so bili vsi pritoki Kamniške Bistrice v zgornjem delu obdelani, da bi ugotovili, kako z zadrževalniki urejati poplavne vode te reke v spodnjem delu. V občini Komenda so se osredotočili na Pšato in Tunjico, da bi to uvrstili v svoje prostorske akte. To študijo sem jim dala na razpolago. Še več: pri vodnem skladu sem zagotovila, da so študijo novelirali. In to je dobil tudi župan.« Hvaležnost pa taka!

Vesna Sušec Šuker je še pojasnila, da je realizacija rešitev omenjenih težav v rokah lokalne skupnosti v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor. Država je sprejela uredbo, ki ureja gradnjo na poplavnih območjih zelo dosledno. Prej je bilo to bolj površno. Občina Komenda pa ima po njenih besedah kar veliko želja, da bi gradila na poplavnih območjih, ne da bi prej to uredila.

Pa to ni edina »packa«, ki jo je moč prepoznati v ravnanju občinskega vodstva do narave. Naš zapis so namreč prebrali tudi na Zavodu RS za varstvo okolja in nam sporočili: »Prebrali smo vas članek z naslovom 'Težko je premagati strast trgovanja z zemljo', kjer me omenjate v povezavi s stroški, ki jih je prinesla izvedba omilitvenih ukrepov. Res me veseli, da so izračuni prikazali tudi finančna razmerja omilitvenih ukrepov v celostnem posegu. Žal pa je treba dodati, da se tudi pri gradnji srečujemo s številnimi težavami pri izvedbenih ukrepih: tako nismo bili obveščeni niti o začetku izvajanja del, izvajanje le-teh pa močno šepa. Na Zavodu ne zahtevamo, da izvajalci razumejo, kako deluje narava, skrbimo pa, da je z izvedbo omilitvenih ukrepov poseg znotraj meja sprejemljivosti z vidika varstva narave, zakonskih določil s področja varstva narave pa se morajo izvajalci držati enako spoštljivo kot predpisov z drugih področij.« Tako je zapisala naravovarstvena svetnica Mateja Kocjan (ZRSVN) in prav gotovo bodo imeli na to temo še kaj povedati.

Narava, denar in država

Čeprav smo najprej želeli poudariti idealno lego občine Komenda v sobivanju z naravo in bližino pomembnih mestnih središč, se zdaj razkriva, da to idilo zastruplja žeja po hitrem dobičku. Poslovna cona Komenda, ki naj bi bila največja in najelitnejša v Sloveniji, nosi v svojih nedrjih tudi veliko pelina. Že za prvo fazo gradnje so namreč dobili del nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, a so ga porabili »po svoje«. To dodatno pojasnjuje, kako zakonska določila razumejo v vodstvu občine Komenda.

Računsko sodišče je namreč že leta 2007 ugotovilo, da je občina Komenda sposobna črpati evropska sredstva in jih je preko državnega proračuna za regionalni razvoj tudi dobila. Vendar je tudi kršila postavljena pravila (!). Več kot le zanimivo je, da na ministrstvu za finance o tem ne vedo (ali jih ne zanima?) prav veliko. Tako so nam odgovorili: »Občina Komenda je dobila le plačilo iz državnega proračuna in ne iz evropskih sredstev. Predlagamo, da se obrnete na Službo Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.«

In smo se. Najprej smo z ministrstva za gospodarstvo dobili naslednje pojasnilo: »Postopkovne nepravilnosti pri izvedbi javnih naročil v zvezi s Poslovno cono Komenda je ugotovil Urad RS za nadzor proračuna. Država je zahtevala vračilo sredstev, kar pa Občina Komenda zavrača. Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je za ta del sredstev agent Ministrstva za gospodarstvo, je postopek predala državnemu pravobranilstvu. Država toži občino za 262.175.231,26 tolarjev oziroma 1,094 milijona evrov in zamudne obresti.«

To je potrdil tudi generalni državni pravobranilec dr. Boštjan Tratar: »Postopek med Občino Komenda in Republiko Slovenija poteka na Okrožnem sodišču v Ljubljani od leta 2007. V predmetni zadevi je že bila opravljena glavna obravnava na Okrožnem sodišču v Ljubljani, sodišče je sprejelo sklep, da bo izdalo vmesno sodbo, na katero še čakamo. Primer se bo vsekakor zaključil, bodisi s pravnomočno sodno odločbo bodisi z enim izmed načinov alternativnega reševanja sporov.«

No, na zaključek zdaj čakamo tudi mi, čeprav gre v zadnjem opisu še za »grehe« iz gradnje prve faze poslovne cone. Kot lahko razberemo iz odziva ZRSVN, se tudi v nadaljevanju gradnje PC Komenda »požvižgajo« na predpise, trgovanje z zemljišči pa tudi še ni dobilo epiloga.