S pridelkom, rastjo in obilnim cvetenjem se je v tleh porabilo veliko hranilnih snovi. Tudi strukturno sestavo tal in založenost s humusom bo treba obnoviti, da bodo tla trajno rodovitna in prijazna do posajenih rastlin. Seveda se lahko marsikaj nadomesti tudi s kemijo, vendar si bomo z ustvarjanjem umetnih rastnih pogojev naredili slabo uslugo. Zaradi slabših rastnih pogojev bo več bolezni in škodljivcev, tako da bomo pridelek in naše rastline lahko reševali samo še z uporabo kemije.
Organska gnojila
Hlevski gnoj ima še vedno svojo veljavo, čeprav je zares dobrega težko dobiti. Zato si lahko nekoliko pomagamo s pridelovanjem komposta na domačem kompostniku, s katerim si zagotovimo zadostne količine za bogatenje našega vrta. Posebno dobro se obnese dodajanje kravjega in konjskega gnoja, ki še dodatno oplemenitita kompost z vsem, kar rastline potrebujejo.
Mineralna gnojila
Pravimo jim tudi umetna gnojila, beseda umetna pa v času bio- in ekoozaveščenosti ni najbolj priljubljena. Mineralna gnojila so močno koncentrirana s tremi glavnimi hranilnimi elementi, nekatere mešanice pa vsebujejo tudi mikroelemente, kot so železo, bor in drugi. Za primerjavo: količino hranil, ki je v eni toni hlevskega gnoja, zadostimo že z nekaj deset kilogrami mineralnega gnojila. Vendar pa vsebujejo organska gnojila neprimerno več drugih snovi, ki jih količinsko ni veliko, kljub temu pa s svojo prisotnostjo pomembno izboljšujejo kakovost prehrane rastlin.
Delovanje mineralnih gnojil lahko primerjamo s transfuzijo, organskih pa s pravilnim prehranjevanjem z vsem, kar telo potrebuje. Je pa rokovanje z mineralnimi gnojili veliko enostavneje. Pomislite samo, kako bi bilo, če bi v stanovanju rožice gnojili s hlevskim gnojem ali zalivali z raztopljenimi kurjeki. Morda na manjšem vrtu res lahko shajamo tudi brez uporabe mineralnih gnojil, kljub temu pa nam, če jih seveda uporabljamo po pameti, pomagajo pri vrtnarjenju.
Dodajanje gnojil
Dobro uležan gnoj raztrosimo po gredah v oblačnem in hladnem vremenu, saj so izgube hranil takrat najmanjše. Pomembno je tudi, da ga čim prej prekrijemo s plastjo zemlje, saj bomo s tem upočasnili izgube dušika v ozračje. Če nam hlevskega gnoja ni uspelo dobiti, se lahko zadovoljimo tudi z njegovimi nadomestki. Te lahko kupimo v trgovinah v različnih pakiranjih in od različnih proizvajalcev. Ti jim pripisujejo podobne ali celo boljše lastnosti, kot jih ima sam hlevski gnoj. Nekaj je prav gotovo na tem, saj imajo tisti, ki redno uporabljajo hlevski gnoj, pogosto težave z bramorji in drugimi škodljivci.
Gnojenje v jesenskem času lahko nadomestimo tudi s spomladanskim dodajanjem hranil, kljub temu pa je november najprimernejši mesec za obnavljanje tal in vračanje vsega, kar smo jim čez leto vzeli s pridelkom.
