Za ogrevanje stavb in pripravo tople vode (PTV) utekočinjeni naftni plin (UNP) odsvetujem zaradi izredno visoke cene UNP. Plinski grelniki različnih izvedb so popolnoma enaki za vse vrste plinskih goriv (za UNP in za zemeljski plin), le šobe gorilnika so različne in jih lahko enostavno in hitro zamenjamo. Zato je prehod z UNP na zemeljski plin izveden v nekaj urah. Tudi dimnik je lahko isti. Za ogrevanje v vsakem primeru za obe vrsti plina priporočamo kondenzacijski plinski grelnik, ki ima za 15 do 20 odstotkov višji izkoristek kot nizkotemperaturni (NT) plinski grelnik. Povprečni letni izkoristek kondenzacijskih grelnikov na zemeljski plin je okoli 100 odstotkov, pri nizkotemperaturnem plinskem grelniku je izkoristek približno 85 odstotkov, pri UNP pa za obe izvedbi okoli 2 odstotka manj. Največ se vgrajujejo stenski plinski grelniki kombinirane izvedbe (tudi za PTV), in sicer v pretočni izvedbi brez bojlerja ali akumulacijski izvedbi z bojlerjem. Dimniki kondenzacijskih plinskih grelnikov so običajno iz umetnih materialov premera tuljav 80 mm, pri klasičnih NT pa iz nerjavečega jekla večjega premera (okoli 130 mm). Pod določenimi pogoji je odvod dimnih plinov iz grelnika lahko koaksialni skozi zunanje stene. Kjer je težava z dostopom svežega zraka oziroma z zračenjem, je namreč najboljša rešitev z dvojno cevjo (t. i. LAS sistem).

UNP je eno najdražjih goriv že vsa leta pri nas in ga priporočamo v primerih, ko čakamo na skorajšnji priklop zemeljski plin, ki je trenutno za 38 odstotkov cenejši od UNP pri enakih izkoristkih in z enakimi napravami. Kurilnost je različna: za zemeljski plin 9,5 kWh/m³, za UNP 7,0 kWh/l, za kurilno olje 10 kWh/l itd.

Možno zmanjšanje stroškov

– Pri električnem bojlerju za PTV namestite »timer« s časovnim programom in nastavite vklop bojlerja tako, da bo napajan le v času 38 odstotkov nižje cene elektrike (ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih). To je izredno poceni rešitev, ki jo lahko sami izvedete, le timer je treba vzeti za moč 2 kW, sicer se bodo kontakti prežgali.
– PTV s toplotno črpalko (TČ) tipa zrak/voda z močjo 2 kW in hranilnikom toplote 300 litrov je druga možnost. S to rešitvijo bi imeli dve tretjini (67 odstotkov) prihranka, če pa bi TČ napajali z elektriko le pri nizki ceni, bi dosegli še dodatne prihranke. Kompaktna izvedba TČ v skupnem ohišju z bojlerjem ima približne dimenzije Ø 600 x 1760 mm, porabo elektrike samo 540 W, kar pomeni samo okoli 0,54 kWh na uro namesto 2 kWh/h. Naložba je okoli 1.500 evrov in se povrne v 6 do 7 letih.
– Za PTV je solarni sistem pri dragem UNP ekonomična rešitev. S tem bi vsaj toplo vodo izločili iz vaših visokih stroškov za UNP. S solarno napravo lahko znižate stroške PTV za okoli 60 do 70 odstotkov. Investicija znaša okoli 4.000 do 5.000 evrov za ploščate sprejemnike sončne energije.
– Vgradnja klimatske naprave tipa split (inverterska izvedba) je ena slabših rešitev, ki služi za ogrevanje v prehodnem obdobju in za hlajenje v poletni vročini. To je v bistvu TČ zrak/zrak. Cena je okoli 850 do 1.000 evrov, odvisno od kvalitete, moči in firme. S tem bi veliko prihranili, saj ima boljša klimatska naprava grelno število 3 do 4 ali še več, kar pomeni 3- do 4-krat manjši strošek kot za ogrevanje z UNP. Njene slabosti pa so visoka naložba (vsak prostor zahteva svojo klimatsko napravo), draga elektrika in majhna, omejena moč. Bolj priporočljiva je za primorske kraje, za ogrevanje v bolj mrzlih krajih pa le v prehodnem obdobju. Zato za obravnavani primer tega ne bi svetoval.
– Smiselno je zamenjati 15 let star nizkotemperaturni plinski grelnik z najsodobnejšim izredno ekonomičnim kondenzacijskim na UNP, saj bi s tem po sedanjih cenah plina dosegli 15 odstotkov cenejše ogrevanje že samo zaradi razlike v izkoristkih. Cena kondenzacijskega grelnika z zamenjavo je približno 3.500 evrov, kar pomeni, da bi bil izplačan v nekaj letih. Bistveno je, da je ta plinski grelnik mogoče uporabiti tudi za zemeljski plin, ki bo nedvomno kmalu tudi v vašem kraju. Po prehodu z UNP na zemeljski plin bi z istim kondenzacijskim grelnikom dosegli najmanj 50 odstotkov nižje stroške ogrevanja.
– Zamenjava obstoječega NT plinskega grelnika na UNP s TČ zrak/voda za ogrevanje hiše in PTV je najbolj ekonomičen ukrep, ki pomeni 60 odstotkov prihranka in investicijo okoli 10.000 evrov. Star plinski grelnik pa bi uporabljali za bivalentno obratovanje kot pomoč TČ pozimi, ko bi temperatura zunanjega zraka padla pod –5 ºC. Za to rešitev pa je potrebna ojačana toplotna izolacija stavbe, na primer skladno s predlaganimi novimi predpisi ali še bolje s predpisi za nizkoenergijsko hišo.
– Priporočilo: Obvezno se pozanimajte, kdaj bo zemeljski plin pri vas. Dobro bi bilo posredovati v Plinarni Ljubljana in še kje, da bi čim prej dobili zemeljski plin.

Kaj izbrati?

Za PTV so navedeni trije ukrepi. PTV na elektriko ne pride v poštev, ekonomična sta solarna naprava ali TČ zrak/voda samo za PTV. Med tema dvema se odločite sami glede na vaše pogoje.
Pri ogrevanju je bistveno, kdaj bo v vašem kraju zemeljski plin. Če bo to v kratkem, je kondenzacijski grelnik na zemeljski plin dobra rešitev: nizka naložba in varčno obratovanje. Najbolj ekonomična rešitev je ogrevanje in PTV s TČ, vendar z visoko investicijo in pod pogojem izboljšane toplotne izolacije.

Tretji ukrep, da zamenjate le plinski grelnik z novim kondenzacijskim, ne zamenjate pa goriva, je najslabši med predlaganimi glede znižanja stroškov. Ta bi bil dober, če bo zemeljski plin v kratkem pri vas, za stalno ogrevanje z UNP pa ne. Rešitev s klimatsko napravo ne pride v poštev. V vsakem primeru pa je najslabše sedanje stanje.

Praktičen primer možnih prihrankov:
Z zamenjavo starega plinskega grelnika na UNP pri zdaj veljavnih cenah (stanje 23. 10. 2009):
– z novim kondenzacijskim grelnikom na UNP je ogrevanje 15 odstotkov cenejše,
– z zemeljskim plinom s kondenzacijskim grelnikom pridobimo 48 odstotkov prihrankov,
– s TČ zrak/voda imamo 55 odstotkov cenejše ogrevanje in PTV,
– z biomasnim kotlom na polena ali na pelete je prihranek 50 odstotkov,
– z neekonomičnim sodobnim NT kotlom na kurilno olje imate 29 odstotkov manjše stroške.

Drugi možni ukrepi

V tem prispevku so opisani možni ukrepi za zmanjšanje stroškov le za ogrevanje stavbe in PTV. Poleg posodobitve sistema ogrevanja in PTV so za izvedbo celovitih energijskih varčevalnih ukrepov potrebni še optimalna toplotna izolacija celotne stavbe (fasade, podstrešja, kleti), zamenjava oken in izvedba prisilnega kontroliranega prezračevanja z rekuperacijo lokalne ali centralne izvedbe. Z navedenimi ukrepi so možni prihranki najmanj 60 odstotkov ali več, odvisno od izbire in izvedbe posameznih ukrepov.

Možnosti za nepovratna finančna sredstva in kredite

Razpis Eko sklada za nepovratna finančna sredstva je zaključen, ker država ni zagotovila novih sredstev, doslej razpoložljiva so zaradi velikega zanimanja investitorjev pošla pred predvidenim rokom. Podrobne informacije o vseh teh možnostih dobite na internetu www.ekosklad.net ali po tel. 01/241-48-61. Pričakovati je, da bo podoben razpis ponovljen spomladi 2010. Če bodo razpisni pogoji enaki kot letos, kar je zelo verjetno, bo treba vlogo oddati, preden začnete z investicijami. Zato svetujem, da počakate na nov razpis, prej pa pripravite vse ponudbe itd. Na istem naslovu imate tudi možnost dobiti ugodne kredite za varčevalne investicije, za kar je po mojih informacijah denar še na voljo.

ZAKLJUČNA OPOMBA

Pri zamenjavi katerega koli neekonomičnega sistema ogrevanja (kurilnega olja ipd.) z enim od sodobnih varčnih lahko pridemo do podobnih zaključkov, kot so navedeni v tabeli, in podobnih uporabnih varčevalnih ukrepov, najbolje s strokovno pomočjo. Zato je navedeni pristop k reševanju takih vprašanj lahko koristen tudi v drugih primerih.

Franc Kalan