V naselju, ki se prav zaradi omenjenih sprememb po novem imenuje Naselje energetsko varčnih hiš Gradvest, so do zdaj zgradili 28 stanovanj v večstanovanjskih hišah, ki so kupcem že na voljo. Vsa stanovanja lahko po besedah Marijana Frasa, direktorja Gradvesta, štejemo v kategorijo energijsko varčnih in nadstandardno zgrajenih stanovanj, pri čemer je bil poudarek na naravnih materialih. Stanovanja so v celoti zgrajena iz opeke, izolacija je iz steklene volne, okna in vrata pa so iz masivnega lesa. Prav tako je tudi fasada obdelana z materiali, ki dihajo. Za ogrevanje zgrajenih stanovanj uporabljajo zemeljski plin. Sicer pa so se v Gradvestu že pred začetkom gradnje odločili, da bodo kupcem ponudili stanovanja z urejeno zunanjo okolico, vključno z okrasnimi rastlinami ter s travo zasajenimi atriji.

Vsi večstanovanjski objekti kot tudi enodružinske hiše imajo oziroma bodo imele enotno zunanjo podobo, ki se lepo vklaplja v širše ruralno okolje. V tem smislu so izbrali tudi barve zunanjih fasad, pri katerih bodo predvsem kupci individualnih hiš lahko zbirali med nekaj različnimi barvami, prav tako bodo oziroma so že v različne barvne odtenke »oblečeni« tudi večstanovanjski objekti. Po besedah našega sogovornika je bilo to tudi osnovno vodilo, ki bo celotnemu naselju dajalo enoten in urejen videz. Vse skupaj pa naj bi se lepo vklapljalo s širšo, z gozdovi obdano okolico pod kamniškimi planinami.

Bodoči kupci si bodo stanovanja v novonastajajočem naselju lahko ogledali na dnevih odprtih vrat od 11. do 14. novembra (od 10. do 19. ure). Prav urejena in usklajena podoba naselja ter seveda njihova »filozofija« gradnje to naselje ločuje od podobnih naselij, kjer so se investitorji v času finančne krize odzvali predvsem z nižjimi cenami in seveda cenejšimi vgrajenimi materiali. »Pri nas pa smo dejali, da nas ne zanima več 'sivo' povprečje, ampak kvaliteta in naravni materiali. Kupci so za tako kvaliteto pripravljeni odšteti tudi ustrezno ceno,« razmišlja Marijan Fras. Kljub temu cene njihovih stanovanj ne izstopajo od drugih ponudnikov. Za kvadratni meter vseljivih stanovanj (velika so od 63 do 104 kvadratnih metrov) morajo kupci odšteti od 1590 do 2300 evrov. V dogovoru z nekaterimi kupci, ki so že kupili stanovanje na omenjeni lokaciji, so se investitorji dogovorili za sistem »staro za novo«, pri čemer so kupci doplačali razliko v ceni med starim in novim stanovanjem, ob pogoju, da staro stanovanje ne sme biti dražje od novega. Tudi tako poskušajo kupcem olajšati oziroma skrajšati pot do novega stanovanja.

Obnovljivi viri energije namesto zemeljskega plina

Vse to velja za stanovanja, ki so že zgrajena in čakajo na nove kupce. Vsa druga stanovanja in hiše, ki jih gradijo oziroma bodo v kratkem dokončani, pa bodo zgrajeni po standardih za nizkoenergijske oziroma pasivne objekte. Za razliko od že zgrajenih bodo imeli vsi stanovanjski objekti nekoliko debelejšo izolacijo (16 cm steklene volne), predvsem pa bodo po besedah našega sogovornika za ogrevanje uporabljali obnovljive vire energije. Prav zdaj namreč strokovnjaki Geološkega zavoda iz Ljubljane končujejo študijo, ki bo pokazala, ali je v okolici na voljo dovolj talne vode, ki bi jo izkoristili za obratovanje toplotnih črpalk voda-voda. Če bodo njihove ugotovitve pokazale, da je te vode dovolj, bodo v vsako stanovanjsko enoto vgradili po eno toplotno črpalko (voda-voda) za ogrevanje stanovanjskih površin. Te naj bi ogrevale tudi toplo sanitarno vodo. V tem primeru bodo toplo vodo za prhanje in druge potrebe v gospodinjstvih zagotavljali iz enega samega vira. Razmišljajo tudi o ponovni uporabi odpadne toplote (rekuperaciji) in drugih rešitvah za zagotavljanje toplote za delovanje toplotne črpalke, kot je denimo vgradnja zemeljskih kolektorjev in podobno. Katera rešitev bo na koncu izbrana, bo odvisno od ocen strokovnjakov Geološkega zavoda. Na vsak način pa bodo po besedah Marijana Frasa za ogrevanje uporabljali obnovljive vire energije. Ob tem pa je dodal, da je na območju celotnega kompleksa že zgrajeno plinovodno omrežje in speljano do posameznih objektov, vendar sogovornik predvideva, da bo plin (izjema so že zgrajeni objekti, ki jih bodo ogrevali s plinom) služil bolj za rezervo v obdobju zelo nizkih zimskih temperatur, kot dopolnitev k obstoječemu načinu ogrevanja. Sicer pa bo končna izbira (predvsem pri enodružinskih hišah) prepuščena kupcem, ki se bodo lahko odločili tudi, da bodo za ogrevanje uporabljali samo zemeljski plin brez obnovljivih virov energije.

Nič več toplotnih mostov pri rolojih

Ob teh prizadevanjih je sogovornik predstavil še eno rešitev, ki so jo prvič uporabili pri gradnji omenjenega naselja. Z izdelovalcem oken so namreč rešili problem vdora hladnega zraka, ki v notranjost stanovanja prihaja skozi »škatlo« na oknih, v kateri so nameščeni roloji. Na ta način iz stanovanj uhaja veliko toplote. Zdaj pa so problem rešili z dobro izolacijo »škatle« z zunanje strani. S tem so preprečili izgubo toplote oziroma nastanek tako imenovanih toplotnih mostov. Na to rešitev je naš sogovornik zelo ponosen, saj so na odprtini dosegli toplotno prehodnost (U) 1,0.

Poleg omenjenih novosti v naselju energijsko varčnih hiš Gradvest velja omeniti še tri posebnosti. Celotno naselje je že v osnovi načrtovano tako, da posamezni objekti kar najbolje »izkoriščajo« svojo lego za pasivno ogrevanje. To pomeni, da so bivalni deli posameznih objektov obrnjeni proti jugu oziroma jugozahodu, kjer imajo tudi veliko steklenih površin, medtem ko na severni strani ni oken oziroma so ta zelo majhna. Taka zasnova naselja precej pripomore k manjši porabi energije in večjemu bivalnemu udobju. Glede na to, da je pitna voda iz vodovoda zelo trda, so v naselju vgradili tudi posebno napravo za »mehčanje« vode, ki stanovalcem zagotavlja kakovostno vodo. Tretja posebnost, ki jo velja še omeniti, pa je les, iz katerega so po naročilu izdelana okna in vrata. Investitor je namreč od lastnikov gozdov na Pokljuki kupil neposekan les, ki so ga po njegovih navodilih posekali ob pravem času (pozimi), poskrbeli so tudi za ustrezno kvaliteto sušenja, in to jim zagotavlja, da so vgrajena okna zares kvalitetna in trajna.

Vse to so posebnosti novega naselja energijsko varčnih hiš Gradvest v Komendi, po našem mnenju prve ali ene izmed prvih tako zasnovanih večjih stanovanjskih sosesk pri nas. V naselju, ki naj bi bilo po navedbah našega sogovornika v celoti končano do konca junija leta 2011, bo v 105 stanovanjih in 21 hišah živelo okoli 450 novih priseljencev. Kot pravi Marijan Fras, je naselje od prvotne zasnove doživelo številne spremembe, predvsem v smeri večje energijske učinkovitosti. To je v pretežni meri zasluga našega sogovornika, saj je dolga leta vodil projektivni biro in je zelo podrobno spremljal nove »trende« na področju energijske učinkovitosti. V zadnjih letih se standardi na tem področju precej zaostrujejo, zato so se med gradnjo odločili za precejšnjo nadgradnjo celotnega projekta, saj bodo po njegovem prepričanju bodočim stanovalcem zagotovili bivanje v naselju, zgrajenem iz povsem naravnih materialov, v katerem bodo poleg bivanja v prijetnem naravnem okolju lastniki stanovanj v prihodnje tudi precej prihranili z manjšo porabo energije. Ob tem najbrž ni povsem zanemarljivo, da cene novih stanovanj ne bodo bistveno višje od navedenih. Sogovornik pričakuje, da bodo morda višje za 10 do 15 odstotkov, dejansko pa morda še manj, do pet odstotkov, saj Marijan Fras pričakuje, da se jim bo z Eko skladom uspelo dogovoriti, da bodo tudi stanovalci tega naselja lahko pridobili nepovratne finančne spodbude za nizkoenergijske oziroma pasivne objekte.