Celulozna izolacija sprejema in oddaja vlago, vendar se s tem njena izolacijska sposobnost ne zmanjšuje. Lahko se navlaži do 40 odstotkov, izolacijskih lastnosti pa ne izgubi. Poleg tega se izredno hitro suši. Pri proizvodnji celulozne izolacije časopisni papir najprej grobo razrežejo in potegnejo skozi turbino. Med postopkom dodajo borovo sol kot zaščitni konzervans (impregnacija), ki izolacijo ščiti pred plesnijo in mrčesom, v stiku z ognjem pa naredi kristalino, ki preprečuje dotok kisika. S turbinsko tehnologijo dobimo daljša in lažja vlakna v obliki kosmičev z izboljšanimi izolacijskimi lastnostmi.

Celulozno izolacijo je mogoče uporabiti v številnih konstrukcijah: v strehah, stropih, izolacijah suhomontažnih podov, predelnih stenah, lesenih skeletnih stenah ter kot dodatno izolacijo na notranji strani sten iz brun in masivnih zidov. Vgrajujejo jo v razsutem stanju s posebnim strojem, ki celulozne kosmiče s pomočjo zračnega toka po cevi potisne do želenega gradbenega elementa. V razsutem stanju je izolacija samo toliko časa, dokler potuje po cevi. Vgrajena izolacija dobi obliko kompaktne plošče po meri prostora, je v enem kosu in se tesno prilega vsakršni konstrukciji.

Za celulozno izolacijo je treba najprej pripraviti podkonstrukcijo. Ta je lahko lesena ali kovinska. Lesena je bolj kompatibilna z ostrešjem in cenejša, kovinska pa je manj občutljiva na razteznostna delovanja ostrešja in nekoliko dražja. Gre za klasične kovinske ali lesene profile, ki jih sicer uporabljamo za montažo mavčnih plošč. Konstrukcijo je treba spustiti na želeno debelino izolacije, nato pa nanjo pritrditi parno oviro, folijo, ki obojestransko prepušča vlago. Na podkonstrukcijo (na raster za montažo mavčno-kartonskih plošč) privijačimo lesene deske debeline 22 ali 25 mm, kar pomeni od 35 do 40 cm razmika. Ta medprostor med folijo in končno oblogo lahko služi za polaganje napeljav.

Sledi vpihovanje izolacije. Priporočena debelina izolacije je od 24 do 25 cm. Celulozo iz vreč stresajo v stroj, ki jo s pomočjo elektromotorja vpihuje v strope oziroma stene. Pri klasični mansardi s približno 100 kvadratnimi metri strehe in izolacijo debeline 25 cm celulozo vpihujemo 6 do 8 ur.

Celulozno izolacijo je mogoče namestiti tudi s preprostim posipanjem, kar je priročno ob sanacijah montažnih hiš, ki nimajo ogrevane mansarde. Med žebljane nosilce strehe je namreč izjemno težko namestiti kakršnokoli izolacijo, nasutje pa je dokaj preprosto. Prav tako je ta sistem primeren za izolacijo pod suhomontažnimi podi. Izolacija lahko ostane nepokrita (je nepohodna), prostor pa mora biti zaprt. Celulozno izolacijo pogosto uporabljamo kot izolativni material pri gradnji montažnih hiš, in sicer tako v velikostenskem sistemu kot pri hišah, izdelanih na terenu. Temeljni pogoj je, da je stena zaprta z obeh strani.

Borova sol v izolaciji uspešno odganja mrčes, glodalce in druge živali. Če v izolacijo pride živo bitje, mu borova sol odvzame telesno vlago, tako da ne more bivati v njej, medtem ko se v drugih izolacijah pogosto naselijo neljubi gostje. Če glodalec pregrizne zgornjo plast zaščite, ne pride do razsutja materiala, ki po vpihovanju postane dokaj kompakten in trden. Če pride do vdrtja vode v izolacijo, pronicanje vode hitro opazimo, sanacija pa je razmeroma preprosta. Izolacija se hitro posuši, zaradi izjemno povečane vlage pa lahko pride do manjšega posedanja materiala. Takrat je priporočljivo dodatno vpihovanje ali nasipanje izolacije. Celulozna izolacija je požarno varna in sodi v kategorijo B 2.