Moj dom: »Ogrevanje žlebov in pojav ledenih sveč je dokaj široka problematika, zato naj vam nekoliko širše odgovorimo, kajti metoda, ki jo uporabljajo nekateri – pod kapom postavijo letev in napis Pozor: sveče padajo! – še zdaleč ni rešitev. Zastajanje vode v žlebovih namreč ne povzroča le pojava sveč, ampak nemalokrat tudi zamakanje strehe in propadanje stavbe kot take.«

Vzroki zmrzovanja vode

Najprej poglejmo vzroke za pojav sveč. Temeljni vzrok je zmrzovanje stoječe vode v žlebovih in posledično ob taljenju in zmrzovanju prelivanje vode prek robov žlebov, kar povzroči nastanek ledenih sveč. Nemalokrat začne voda pronicati tudi po stenah, kar še posebno povzroča propadanje objekta. Vzroki za nastanek ledenih sveč so različni. Težave v veliki meri rešuje ogrevanje žlebov, vsekakor pa je prav, da poznamo tudi vzroke nastajanja ledu, ki se ne nabira le v žlebovih, ampak nemalokrat tudi v žlotah, kar lahko spet povzroči zamakanje strehe. Sekundarna kritina naj bi to preprečevala, vseeno pa lahko voda, ki zastaja, pride tudi pod to »drugo« kritino. Led pa ima neverjetno moč.

Za primer bi si lahko ogledali skalo, v katero bi zvrtali nekaj lukenj in pozimi natočili vanje vodo. Led je močnejši tudi od skale in sila širjenja bi prej ali slej povzročila pok skale. In tudi to se dogaja v stenah v gorah, žal pa nekaj podobnega tudi na številnih strehah. Vzrok za nastanek ledu na strehah je največkrat neenakomerna ogretost različnih materialov. Praviloma moramo preprečiti segrevanje strehe, kar dosežemo z dobro izolacijo, žlebovi pa morajo biti speljani tako, da lahko voda lepo odteka. Na južni strehi so te težave praviloma manjše, največje pa so na strehah, usmerjenih proti vzhodu ali zahodu in tudi severu.

Vzrok za pospešeno topljenje snega na strehi so lahko tudi toplotni mostovi, nemalokrat pa tudi različna osončenost strehe. Na primer pri frčadah. Streha je osončena, kap pa je v globoki senci (in mrazu) in tukaj prihaja do zastajanja in zmrzovanja vode. Ali drug primer. Imamo na primer streho, orientirano vzhod-zahod, izvajalec pa v slemenu ni razdelil zračnih kanalov obeh polovic strehe s polno desko. Zaradi tega prihaja do prehajanja toplega zraka z osončenega dela strehe v zračne kanale neosončenega in pospešenega topljenja snega tudi na tem delu strehe. Sneg se v slemenu topi, v mrzlem kapu pa zastaja in zmrzuje... Nemalokrat tudi različni arhitekti ne spoštujejo zakonitosti streh, posledice so spet zastajanje snega in zmrzovanje vode.

Številne težave lahko reši dodatno ogrevanje streh in žlebov ter odtočnih cevi, vsekakor pa je smiselno k reševanju težav pristopiti celovito. Ne le tako, da v žlebove položite ogrevalne kable, ampak da se preveri vse od vzrokov do rešitev in tudi potrebnosti ogrevanja žlot, žlebov in nemalokrat tudi odtokov. Sicer pa lahko grelne kable dobite v trgovinah z elektromaterialom, celovite storitve pa pri različnih obrtnikih oziroma specializiranih podjetjih, kot so na primer Elektro Trade - Kranj, Egro Zorman – Komenda in drugi.

Klasični TMH-vodnik

V žlebove lahko namestimo klasične TMH-grelne vodnike ali pa samoregulirne kable. Vodnik je treba namestiti v horizontalni žleb in v odtočni del, po tujih normativih bi moral vodnik segati dober meter v zemljo oziroma vsaj do peskolova, čeprav to ni vedno nujno. Montaža je preprosta, vendar zaradi varnosti vsekakor priporočamo, da priklop izvede mojster elektrostroke. Klasični TMH-vodnik je videti kot navaden črn kabel in se ga v žleb polaga dvojno (da se doseže normativ 30 W na meter). Grelnike je mogoče vklapljati ročno, z mehanskim termostatom ali z elektronskim javljalcem snega in ledu, ki je primernejši za večje objekte. Kabli so na koncih zaključeni, 10 metrov porabi 300 W (priključimo jih na 220 V), so pa različnih dolžin, cene tekočega metra so odvisne od dolžine.

Klasični TMH-vodnik je treba polagati v žleb dvojno, ker pa so občutljivi za pregrevanje, jih je treba ločiti s posebnimi distančniki. Cenovno so bolj ugodni, njihova slabost pa je ta, da dva kabla v žlebu povzročata povečano zastajanje različne nesnage, posebno listja. Čiščenje sicer ni zahtevno, vseeno pa je treba dvigniti oba kabla, očistiti žleb in ju položiti nazaj. Zaradi tega strokovnjaki v primerih, da imate ob hiši drevesa, bolj priporočajo kabelski samoregulirni trak, ki ima tudi to prednost, da je lahko praktično ves čas priklopljen.

TMH-vodniki tudi niso samonosilni in zato jih je v vertikalnem odtoku treba namestiti na jekleno pletenico. Ob nameščanju grelnih kablov v žlebove ne pozabite na snegolove, kajti v nasprotnem se lahko zgodi, da bo sneg zlezel čez žleb in bodo potem sveče spet začele nastajati, in to tudi do nekaj decimetrov od roba strehe. Take so še posebno nevarne, kajti zaradi teže se sneg lahko prelomi in poleg sveč na tla zgrmijo še večje količine snega, praviloma zmrznjenega.

Samoregulirno ogrevanje

Strokovnjaki za ogrevanje žlebov priporočajo samoregulirne kable, zato nekaj več besed o njih. V bistvu je to neke vrste ploščati kabel, vodnika sta zalita v plastiko, ki je med vodniki prevodna, in bolj kot je mraz, bolj je posebna plastika prevodna in večjo temperaturo oddaja. Praktično kabel sam regulira moč glede na zunanjo temperaturo. Prednost tega kabla je enostavno polaganje, mogoče bi ga bilo priključiti le prek stikala, čeprav se pri večjih objektih priporoča termostat. Poraba elektrike se giblje od 20 W pri plus desetih stopinjah do 32 W pri minus 10. Glede na to, da težave pogosto rešujemo šele takrat, ko pride do njih, je zanimivo vprašanje, ali lahko kable polagamo ob zmrzali v žlebovih. Odgovor je pogojen. Praktično da, vendar tega ne priporočamo.

V bistvu je najprej treba odstraniti sveče. To je mogoče storiti ročno, vendar vas opozarjamo na previdnost zaradi nevarnosti dela na višini, pa tudi zato, ker pri takem delu lahko poškodujete žleb. Nekako najlažje to delo opravite z vročo vodo, priporočamo uporabo parnega čistilca, kako pa bo delo uspešno, je odvisno tudi od debeline ledu. Šele ko očistite žleb, je mogoče položiti kabel, čeprav ga je mogoče namestiti tudi na z ledom zapolnjen žleb, da ga počasi stopi.

Problem pa je to, da voda skozi zaledenel odtok seveda ne more odteči, in tako priporočamo, da najprej odtopite odtok (z vročo vodo), potem pa se lotite preostalih del, vsekakor pa na rešitev tega problema raje mislite še pred prvo zmrzaljo. Samoregulirne grelne trakove lahko uporabljamo tudi za ogrevanje vodovodnih in drugih cevovodov. Na primer dotočnih oljnih cevi iz zunanje cisterne. Potrebna ogrevalna moč na meter cevovoda je odvisna od želene temperature tekočin v cevi, premera cevi in seveda tudi okolice in toplotne izolacije.

Zunanje površine

Podobne kable se uporablja tudi za ogrevanje tal okoli hiše. Za tako ogrevanje je treba zagotoviti okoli 250 do 300 W na kvadratni meter in zato se uporablja posebno mrežo iz grelnih kablov. Po polaganju se jo priključi na termostat ali na stikalo. Mreža je cenovno dostopna, večji strošek pa predstavlja gretje, saj za na primer 10 kvadratnih metrov veliko površino porabite kar 3 kWh elektrike na uro. Ta način vsekakor ni nadomestilo za lopato, je pa rešitev za posebne primere, kot so na primer dovozne klančine, stopnice in podobno, čeprav vedno priporočamo fizično odstranjevanje večjih količin snega, ogrevanje pa služi bolj za osuševanje talne površine.

Polaganje je preprosto. Na osnovno ploskev položite grelno mrežo, nato pa čez zalijete še 4 do 5 centimetrov debelo plast betona oziroma položite neki drug vrhnji sloj. Če boste polagali mrežo v asfalt, spet pozor. Tako pripravljene površine ne smete utrditi z valjarjem, zato strokovnjaki priporočajo betonsko osnovo, mrežo in potem še od 2 do 3 centimetre debelo plast finega asfalta. Ob polaganju mreže vam svetujemo, da položeno, vendar še ne zalito mrežo obvezno fotodokumentirate, da vedno veste, kje potekajo kabli. V nekem mariborskem podjetju so s tako mrežo opremili stopnišče, mojster pa je čez nekaj dni postavljal ograjo, nosilce pa je samoiniciativno prestavil za nekaj centimetrov in potem na več mestih veselo prevrtal kable.

Tako za grelne kable v žlebovih kot tudi za mreže pa strokovnjaki priporočajo, da so vključeni v električno mrežo, varovano s tako imenovanim fit stikalom, in tudi zato vam svetujemo, da vgradnjo opravi pooblaščeni strokovnjak.