Dimnikarjeva vloga postaja vse pomembnejša. Pogosto je za gradnjo dimnika treba pridobiti soglasje pristojnega dimnikarskega podjetja, ki se mora strinjati z uporabljenim gradbenim materialom in dimenzijami. Tudi med gradnjo je dobro, da dimnikar opravi nadzor, saj nestrokovna gradnja ali montaža lahko kasneje pripeljeta do okvar ali slabega delovanja.
Soglasje dimnikarskega podjetja
Ko dimnikar s soglasjem potrdi, da sta kotel in dimnik primerno povezana, s tem prevzame nase odgovornost za morebitne napake v delovanju. Vsak graditelj hiše mora pred začetkom delovanja kurilne naprave na plinsko gorivo pridobiti soglasje dimnikarskega podjetja. Soglasje je tudi sestavni del projektne dokumentacije. Šele tukaj se začne dimnikarsko delo, povezano z rednimi kontrolami in čiščenjem dimnika.
Doslej smo poklic dimnikarja poznali le po čiščenju dimnikov, z napredkom tehnologije pa so se modernizirali tudi dimnikarji.Vsak izmed njih mora poleg tradicionalnih nositi s seboj tudi bolj razvitejša orodja in naprave.
Primeren gradbeni material in dimenzije
Najpogostejši vzroki za napake v delovanju dimnika so: neustrezen gradbeni material, dotrajan dimnik, kar posebej velja za opečne dimnike, zgrajene nekaj desetletij nazaj, ne dovolj visok in širok dimnik. Dimenzije dimnikov so odvisne od vrste goriv, vrste kotlov in peči, moči grelnih teles, delovne višine dimnika in dolžine povezovalnih dimnih cevi.
Številni se bojijo zastrupitve z ogljikovim monoksidom, zato za nove plinske kotle ne želijo uporabljati starih dimnikov. Ni nujno, da postavimo nov dimnik; lahko ga le saniramo s posebnimi sanacijskimi cevmi, ki jih vgradimo v dimnik. Tako dobimo povsem nov dimnik znotraj starega, ta pa postane izolacija. Strokovno izvedena sanacija – uporaba predpisanega materiala, primeren spoj sanacijskih elementov in predpisani premer dimnika – bo objekt ohranila za nekaj prihodnjih generacij.
