Poleg fiziološkega delovanja kot organizem mora hiša zagotavljati tudi občutek varnega zatočišča in tesnih stikov z družino. Vsaka hiša naj bi bila zasnovana tako, da bi omogočala enakovredne bivalne možnosti za vse vrste uporabnikov, tudi za telesno prizadete. Pomislite na velikost stopnišča, obliko stopnic in širino vrat.

V bivalni arhitekturi poznamo osnove oziroma funkcionalne in gibljive, bivalno poudarjene prostore. Med nevtralne prostore uvrščamo predvsem kuhinjo in sanitarije, medtem ko prištevamo k poudarjenim prostorom vse bivalne prostore, od skupnih družinskih do zasebnih nočnih. Ti naj bodo ločeni, a hkrati povezani: spalnica staršev in sobe majhnih otrok naj bodo v slišni razdalji, kuhinja in prostor, kjer se otrok igra, pa tudi v vidni oddaljenosti.

Dnevna soba

bela.jpg

Ker se družinski sobi zadržujemo večinoma popoldne in zvečer, je priporočljivo, da je prostor obrnjen na južno in zahodno stran. Tako imamo v zimskem obdobju sonce in tudi boljšo osvetlitev, poleti pa z zastiranjem južnega in zahodnega okna preprečimo pregrevanje prostora, ne da bi bistveno zmanjšali naravno osvetlitev prostora. Osvetlitev je tako tudi enakomerneje porazdeljena.

Če okno meji na vrt, ga lahko nadomestimo z balkonskimi vrati, ki omogočajo neposreden dostop na vrt ali vrtno teraso. Dobra rešitev je tudi posredni dostop na vrt skozi steklenjak ali zimski vrt, ki ga lahko uredimo kot uporaben podaljšek dnevne sobe. Arhitekti ga radi imenujejo tudi »zelena soba«.

Kuhinja

Odprta povezava med kuhinjo in dnevno sobo z vmesnim jedilnim kotom kot povezovalnim členom je danes zelo zaželena rešitev. Kuhinja je v niši, mogoča pa je tudi postavitev samostojnega kuhinjskega bloka sredi prostora. Jedilni kot mora biti dovolj velik, da lahko sprejme tudi kakšnega gosta več.

Spalni prostori

spalnica_ikea.jpg

Spalnica za starše, otroke, starejše člane družine in goste je najbolj zaseben del stanovanja. Ni pomembno, da je prostor velik, mora pa biti dobro zasnovan, da ponuja varno zatočišče. V otroških sobah otroci ne samo spijo, ampak se tudi učijo, igrajo in se gibljejo, zato potrebujejo večje površine. Igralne in delovne površine naj bodo bližje oknu in svetlobi.

Kabinet

To je navadno prostor, ki ne dosega površine normalne sobe in služi največkrat za delovni prostor. Kabinet mora biti temu primerno opremljen in zasnovan: osvetljuje naj ga naravna svetloba, vanj pa postavite vso potrebno opremo.

Kopalnica

V današnjem času je kopalnica zelo pomemben prostor, saj ne služi več zgolj za osebno higieno, temveč tudi kot prostor za sprostitev. Lepo je, če je kopalnica naravno osvetljena, da posije vanjo sonce, pa tudi, če je v njej kaj zelenja. Še večje razkošje pa lahko ustvarimo, če kopalnico povežemo z zimskim vrtom.

Spremljajoči prostori

utility11.jpg

Dober načrtovalec bo v hiši predvidel tudi spremljajoče prostore.

Shramba za živila: prihrani prostora v kuhinji in omogoča kakovostnejšo hrambo živil.

Gospodinjski kotiček: za čiščenje, pranje, likanje, šivanje in druga opravila. Naj bo blizu kuhinje, kar olajšuje sočasnost dela, prednost pa je tudi v skupni instalacijski opremi.

Dnevno stranišče: priročno je, kadar se je kopalnica zasedena ali se nam mudi.

Balkon: pri gradnji hiše običajno nekoliko pretiravamo z balkoni. Sodeč po izkušnjah se stanovalci le redko zadržujejo na njih, posebno kadar lahko iz hiše stopijo neposredno v naravo, na vrt ali v sadovnjak. Če je obrnjen proti jutranjemu soncu in zelenju, nas poveže z naravnim okoljem.

Klet: če je hiša podkletena, klet izkoristit3 za kurilnico in za klet v ožjem pomenu besede, to je za shranjevanje poljščin, ozimnice, vina. Del kleti lahko pride prav tudi za priročno delavnico in shranjevanje vrtnega orodja.

Garaža: zgradimo jo v podkletenem delu hiše ali ji namenimo prostor poleg hiše. V slednjem primeru to pomeni izgubo prostora, ki bi ga sicer lahko namenili za ureditev zunanjih površin.