Zanesljiv povzročitelj značilnih poškodb je brazdasti trsni rilčkar (Otiorhyncus sulcatus), 8–13 mm dolg hrošček, ki ne more leteti. Podnevi se zadržuje v tleh, ponoči pa se prehranjuje z objedanjem listnih robov. Večjo škodo kot hroščki povzročajo njegove v tleh živeče ličinke, ki objedajo korenine in lubje koreninskega vratu. Zaradi teh poškodb rastline venijo in propadajo.
Življenska doba odraslih hroščev je od 3 do 5 let, na leto pa imajo eno generacijo potomcev. Prezimele samičke od maja do avgusta izlegajo rumeno-rjava, 1 mm dolga jajčeca na koreninski vrat gostiteljskih rastlin. Iz njih se v 10 do 15 dneh izležejo mlade ličinke. Odrasle ličinke prezimijo v tleh in se od marca naslednjega leta zabubijo. Iz bub se od konca maja naprej izlegajo mladi hroščki, ki začnejo jajčeca odlagati 5 tednov kasneje. Zaradi prekrivanja reprodukcijskih ciklov so istočasno vedno prisotne stara in nove generacije hroščev, v tleh pa ličinke različnih razvojnih stopenj.
Ličinke se praviloma zadržujejo v bližini gostiteljske rastline, hroščki pa so sposobni migracij tudi na večje razdalje. Prerazmnožitev v našem vrtu je zato lahko posledica priselitve s sosednjih površin, najpogosteje pa škodljivca v vrt prinesemo skupaj s koreninsko grudo nove sadike.
Zatiranje brazdastega trsnega rilčkarja po klasičnem postopku je zelo zahtevno. Terja nočno tretiranje rastlin z izbranimi insekticidi, ki so ob uveljavljenih pogojih prodaje tovrstnih sredstev večini uporabnikov sedaj nedosegljivi. Ukrep je tudi relativno neučinkovit, saj zaradi razgibanega življenskega kroga škodljivca zahteva večletno sistematično zatiranje.
Dobrodošla novost na domačem trgu je zato odobritev uporabe biotičnega postopka zatiranja brazdastega trsnega rilčkarja. Ta predvideva uporabo entomopatogenih nematod vrste Heterorhabdidis bacteriophora, ki so ozko specializirani naravni paraziti škodljivca. Dovoljenje za uporabo temelji na dejstvu, da je bila vrsta dokazana kot domorodna, torej živeča tudi v naših tleh. Vnos z aplikacijo zato ne pomeni kontaminacije okolja z novim organizmom in dramatičnih posledic, ki jih poznamo npr. z vnosom koloradskega hrošča s krompirjem v Evropo.
Entomopatogene nematode so mikroskopski talni organizmi, imenovani tudi lasasti črvi. So neškodljivi za vse predstavnike ekosistema z izjemo ciljnega organizma, ki ga uporabljajo za svojo prehrano in razmnoževanje. Njihova uporaba za namen biotičnega varstva je zelo preprosta. Vsebino vrečke, katere vidni del je predvsem inertno nosilo (perlit), suspendiramo v vodi in s pomočjo prirejenega aplikatorja, pritrjenega na zalivalno cev, nahrbtne škropilnice ali zalivalnega sistema nanesemo po površini tal pod napadenimi rastlinami. Ker gre za žive organizme, ki za svojo migracijo potrebujejo vodo, tla pred nanosom zmerno navlažimo (predhodno zalivanje ali aplikacija po dežju), po ukrepu pa z dnevnim zalivanjem vzdržujemo vlažnost tal.
Z aplikacijo moramo organizme vnesti neposredno v tla, zato s tretiranih površin pred apliciranjem odstranimo lubje, odpadle iglice in listje. Po aplikaciji lahko površino ponovno zastremo.
O učinkovitosti ukrepa se lahko prepričamo, če tla ob koreninah razgrebemo. Ličinke, ki so obarvane rdeče, so že bile žrtev nematod. Takšne služijo nematodam za namnoževanje in nadaljnje širjenje v okolico, kjer iščejo nove, še živeče. Ker nematode parazitirajo samo ličinke škodljivca, ne pa jajčec in odraslih osebkov, je za trajno izključitev škodljivca treba tretiranje ponavljati vsaj enkrat letno tri leta zapored (torej enako, kot bi to izvajali s pomočjo insekticidov), z zavestjo, da nismo škodovali okolju, ljudem, živalim in rastlinam.
Poleg omenjene vrste entomopatogenih nematod smo z letošnjim letom pridobili dovoljenje za uporabo tudi drugih, ki jih po podobnem postopku uporabljamo za biotično varstvo pred majskim in junijskim hroščem v trati, bramorji, sovkami, cvetličnim resarjem in mrtvaškimi mušicami na vrtu, v loncih in rastlinjakih ter celo jabolčnim zavijačem.
