Možnosti je seveda toliko, kot je zunanjih talnih oblog. Po nanosu hidroizolacije in estriha ter dodatne hidroizolacijske zaščite samega estriha so poti različne. Lahko se odločite za zunanje ploščice ali kamnite plošče, lesene talne obloge, prane plošče ...

Keramične obloge

Poglejmo najprej keramične talne obloge. Temeljno je, da uporabite ploščice, namenjene zunanji uporabi, pomembna pa sta tudi pravilno polaganje in uporaba namenskega lepila (glej Kema Puconci). Ploščice za zunanjo uporabo morajo imeti slabo vpojnost vode (pod 3 odstotke), biti morajo odporne proti zmrzali, hkrati pa morajo biti odporne tudi proti temperaturnim spremembam, da ne pride do pokanja fug med njimi.

Za zunanjo talno oblogo so tako najprimernejše loščene (enojno žgane keramične ploščice) ali neloščene (porcelanski gres, rdeče gres ploščice) keramične ploščice z nizko vpojnostjo vode, ki so izdelane s stiskanjem, ali keramične ploščice, ki jih proizvajajo z vlečenjem, kot so klinker in opečni tlakovci, ki pa so nekoliko manj priljubljeni zaradi slabše odpornosti proti različnim madežem. Gres ploščice so prešane in žgane pri visoki temperaturi, izbiramo pa lahko med glaziranimi, neglaziranimi, poliranimi in strukturiranimi porcelanastimi gresi. Proti udarcem je najbolj odporen neglaziran gres, zato ga priporočajo predvsem za garaže in kleti, luščiti pa se ne more predvsem zato, ker nima glazure. Glaziran je nekako lepši, predvsem ga tudi lažje čistimo, njegova past pa je v tem, da drsi.

Omenili smo klinker ploščice in opečne tlakovce ter njihovo občutljivost za različne madeže. So pa zato toliko bolj priljubljeni zaradi odpornosti proti obrabi. Klinkerje in opečne tlakovce moramo negovati z lanenim oljem in počakati nekaj let, da dosežejo enakomerno barvo po vsej površini. Potem pa so izjemna talna obloga.

Vrtnar v Parizu

Če sem iskren, sem se v terase zaljubil v Parizu, ko sem bil tam na začasnem delu. Če ima človek zares srečo, lahko pride celo do enomesečnega brezplačnega najema stanovanja v Parizu. Iskreno povedano sem bil tam v »službi«. Kot zalivalec rož. Prijatelj je delal v Parizu, med počitnicami pa se je za mesec dni vrnil v Slovenijo in je potreboval nekoga, ki bi mu pazil stanovanje in zalival rože. In tako sem dobil v brezplačno uporabo stanovanje v Chavillu, predmestju francoske prestolnice. Malo sem zalival rože, žena je ostala še nekaj dni dlje, stanovanje pa je bilo rajsko. Z veliko dnevno sobo in izhodom na veliko teraso. Avgusta se v Parizu zmrači šele okoli 22. ure in zagotovo vam je jasno, zakaj sem se takrat tako zaljubil v terase. In ta je imela zanimivo rešitev izvedbe talne obloge. S pranimi ploščami. Na hidroizolaciji so bili posebni plastični nosilci, ki so v kotih držali oziroma nosili betonske plošče. Tak sistem je mogoče postaviti tudi na plastični raster, ki se v zadnjem času uporablja tudi kot podloga za lesene talne obloge ...

Lesene talne obloge

Lesene talne obloge že dolgo uporabljamo za terase, ute na vrtovih, vrtove in drugje, večna težava pa je bila neobstojnost lesa na prostem, ne glede na zaščito. Pravi odgovor na te težave so nekatere drevesne vrste z visoko vsebnostjo eteričnih olj, ki zagotavljajo veliko odpornost proti vremenskim vplivom pa tudi insektom.

Za uporabo na odprtem je najprimernejši burmanski tik, ki se v navtični industriji uporablja na jadrnicah in jahtah že več desetletij. Vendar je njegova visoka cena preprečevala širšo uporabo tudi za pohodne pode, tu pa je tik »nadomestil« les s podobnimi lastnostmi. Kot na primer južnoameriški ipe ali lapačo, ki mu v Severni Ameriki pravijo celo »iron wood« (jekleni les). V skupino za zunanje razmere primernih vrst lesa uvrščamo še afriški iroko in burmanski pinkado, bangkirai (ob uporabi posivi podobno kot tik) ter še nekatere druge, kot so merbau, cumaru, masaraduba, kempas ... Ti podi ne potrebujejo nobene dodatne zaščite. Tikovina na soncu posivi, podobno tudi bangkirai. Lapačo pod vplivom ultravijoličnih žarkov potemni.

Podi za terase so izdelani v različnih oblikah. Lahko so to kvadrati z že pripravljeno podkonstrukcijo (nanjo so pritrjene letve), ki jih zelo enostavno in hitro položimo, potem so tukaj letve različnih debelin in širin, tako da jih lahko uporabimo tudi za podkonstrukcijo. Če prevedemo v dimenzije, so letve dolge od 1 m do 5 m, široke od 7 cm do 15 cm in debele od 1,9 cm do 4,5 cm. Navtični parket pa so deščice, debele 12 mm, široke 45 mm in dolge od 1 do 3 m.

Polaganje

Pode za terase polagamo na podkonstrukcijo iz iste vrste lesa, kot je osnovna plošča (ponavadi sestavimo večje panele, na primer 2 x 2 m ali drugih dimenzij, ki jih je mogoče še vedno dvigniti in pod njimi očistiti tla). Vijačimo jih od spodaj ali od zgoraj z jeklenimi nerjavnimi vijaki. Navtik parket lepimo na pripravljeno podlago s posebnimi lepili Sikaflex, utore pa zapolnimo s posebno maso, ki deluje kot guma med deščicami tika. Les na prostem se namreč krči in razteza. Obstaja tudi možnost pritrditve podov na plastično podkonstrucijo.

Pode za terase (atrije) polagamo na fugo, kar pomeni, da mora biti med deščicami 3 do 5 mm velika špranja. Ta omogoča dihanje lesa brez poškodb, les pa mora biti pred polaganjem zračno suh (15- do 20-odstotna vlaga). Na terase in v kopalnice lahko polagamo tudi navtik parket, in sicer po istem »receptu«, kot se polaga na barkah, torej s posebnimi lepili in utori, zapolnjenimi s posebno maso.

Lesene pode za zunanje površine lahko uporabljamo na terasah ali balkonih (pokritih ali ne), v različnih utah in kotičkih za preživljanje prostega časa, ob bazenih in še marsikje. Balkon ali terasa bo s takim podom dobila povsem novo podobo, predvsem pa bo drugačno tudi naše počutje.

Seveda pa ne smemo pozabiti na vzdrževanje. Nekateri sicer prisegajo na različne premaze, ki so bolj ali manj uspešni. Lesenih desk iz eksotičnih lesov ne uničuje morda dež, ampak sonce. In zato je priporočljivo lesene pode občasno popršiti z vodo, tako imajo deske stalno vlago. In to je njihova najboljša zaščita.