Z enim centom do 40 milijonov

Kdaj bodo ponovno, če bodo, na voljo nepovratne finančne spodbude za občane, za zdaj torej ne ve nihče. Kljub negotovosti pa naš sogovornik vendarle upa, da bo država zagotovila denar za nadaljevanje projekta, ki je med občani vzbudil precejšnje zanimanje, saj si niti sam ni upal napovedati, da bodo tako hitro razdelili celotno razpoložljivo vsoto denarja. Lani je bil namreč sprejet popravek energetskega zakona, ki predstavlja osnovo, da lahko država uvede poseben dodatek na energente, na osnovi katerega naj bi zagotovila sistemski vir za spodbujanje omenjenih ukrepov. Prav zdaj pa je v medresorskem usklajevanju še ena dopolnitev istega zakona, ki bolj natančno določa vlogo Eko sklada in tudi oceno o višini denarja za nepovratne spodbude občanom, s katerim naj bi v prihodnje razpolagal Eko sklad.

Prav te spremembe našega sogovornika navdajajo s precejšnjim optimizmom, saj bi na njihovi osnovi Eko sklad načrtoval obseg spodbujevalnih ukrepov, vendar morajo poslanci državnega zbora najprej sprejeti omenjene spremembe. Vlada pa mora nato uvesti določen dodatek na ceno energentov. To pa je po Beravsovem prepričanju politična odločitev. Če bi namreč vlada na vsako enoto (liter, kubični meter) fosilnih goriv uvedla po en cent dodatka za spodbujanje omenjenih ukrepov, bi se v državno blagajno vsako leto nateklo okoli 40 milijonov evrov sistemskih sredstev, ki bi jih načrtno porabili za spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Vendar je seveda vse v rokah poslancev in vlade.

Nepopolne vloge zavlačujejo postopke

Seveda pa na Eko skladu zdaj ne čakajo, kakšno odločitev bodo sprejeli eni in drugi, ampak pospešeno obdelujejo vloge, ki so prispele do 9. oktobra. Ko so namreč prenehali sprejemati nove vloge, so imeli še okoli 3000 nerešenih, ki so se nakopičile predvsem v zadnjih mesecih, predvsem pa zadnji mesec, ko so od občanov prejeli kar 800 vlog v enem tednu, medtem ko so prejšnje mesece vsak teden odprli približno 200 vlog in tak pripad so pričakovali nekako do konca tega leta.

Od omenjenih 3000 vlog so jih v mesecu in pol obdelali približno polovico, drugo polovico pa naj bi do konca leta. Ob tem pa sogovornik predvideva, da bo precej vlog tudi nepopolnih, saj ugotavljajo, da so občani, ko so izvedeli, da Eko sklad ne bo več sprejemal novih vlog, poslali zgolj formalne vloge in zdaj čakajo, da jih bodo pozvali k dopolnitvi vloge. Takih pozivov je bilo veliko že v preteklosti in tudi zato se postopki do končnega podpisa pogodbe na žalost precej zavlečejo, saj je Eko sklad dolžan pozvati vsakega prosilca, ki je predložil nepopolno dokumentacijo, da jo dopolni.

Ob tem pa sogovornik poudarja, da bodo tisti prosilci, ki so do 9. oktobra oddali popolno vlogo, zagotovo prejeli nepovratne finančne spodbude. Ti namreč lahko nadaljujejo z deli pri obnovi ali gradnji hiše in jim ni treba čakati na odločbo. Medtem pa naj tisti, ki niso oddali popolne vloge, počakajo na njihov poziv za dopolnitev vloge, vendar Beravs pričakuje, da bodo tudi tisti z nepopolnimi vlogami lahko prejeli finančne spodbude za izvedene ukrepe, če bodo seveda projekt izvedli in za to predložili ustrezno dokumentacijo. Lahko pa se zgodi, da bodo tisti, ki so vloge poslali v zadnjem tednu pred 9. oktobrom, prejeli nekoliko nižje zneske, vendar bo to znano šele po tem, ko bodo odprli in obdelali vse vloge, a Beravs ob tem upa, da tudi oni ne bodo prikrajšani pri izplačilih.

So spodbude za okna še smiselne?

Ko bodo na Eko skladu torej obdelali vse vloge (v petnajstih mesecih so prejeli 9168 vlog za izvedbo različnih ukrepov, od tega kar 4767 za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov in 2473 za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva) in naredili temeljito analizo, bodo s tem pridobili ogromno novih podatkov in predvsem ugotovili, kakšne učinke je država dosegla s tovrstnim spodbujanjem občanov. Predvsem pa naj bi analiza odgovorila na vprašanje, s katerimi ukrepi in v kakšnem obsegu naj bi nadaljevali tudi v prihodnje, če bo država zagotovila sistemski vir denarja za take spodbude. Glede na sedanje izkušnje bi morali več pozornosti nameniti zlasti spodbujanju celovitih obnov in oknom. Celovite obnove so se izkazale za precej zapleteno zadevo, zato so od občanov zanje prejeli samo 446 vlog, pa še od teh so jih kar nekaj zavrnili, zato bodo še posebej skrbno preučili prav ta ukrep.

Drugo pa so spodbude za zamenjavo oken. Pri tem ugotavljajo, da so subvencije relativno nizke, saj posamezni prosilci prejmejo tudi samo 100 ali celo manj evrov subvencije. Po drugi strani pa so se v zadnjem času na slovenskem trgu pojavila zelo kakovostna okna, velika konkurenca je naredila svoje tudi pri cenah, zato sogovornik predvideva, da spodbujanje tovrstnih ukrepov najbrž ne bo več smiselno. Če bi se tudi v prihodnje odločili za spodbujanje zamenjave oken, bi bilo po sogovornikovem mnenju smiselno spodbujati predvsem vgradnjo lesenih oken. Proizvajalci so v zadnjem času na tem področju naredili velik tehnološki preskok v smeri energetske učinkovitosti in tudi kakovosti, poleg tega je les domača surovina in bi s tem spodbujali celotno verigo od kmetov do končnih proizvajalcev. In končno se pri proizvodnji takih oken porabi precej manj energije kot denimo pri proizvodnji plastičnih oken, pa tudi njihova razgradnja je okolju precej bolj prijazna.

Ugodna posojila namesto nepovratnih spodbud

Čeprav je denarja za nepovratne finančne spodbude zmanjkalo, pa lahko občani pri Eko skladu za izvajanje omenjenih ukrepov še vedno najamejo ugodna okoljska posojila. Letos spomladi so za tovrstna posojila za občane odprli nov razpis v višini 12 milijonov evrov. Do zdaj so za posojila porabili 10,5 milijona evrov in sogovornik pričakuje, da bodo ta posojila na voljo še do konca januarja, po tem pa bodo najbrž objavili nov razpis.

Podobno velja tudi za podjetja, za katera so imeli na voljo 25 milijonov evrov, medtem ko so do zdaj odobrili za 15 milijonov evrov posojil. Zanimivo je, da se je med podjetji v zadnjem času opazno povečalo zanimanje za najem posojil za gradnjo sončnih elektrarn, ki postajajo vse bolj zanimiva, donosna in zelo varna naložba. O tem bomo več pisali v eni izmed prihodnjih številk naše priloge.

Skratka, na Eko skladu imajo zdaj še veliko dela z obdelovanjem »starih« vlog, v petnajstih mesecih so usposobili tudi ekipo strokovnjakov, ki ocenjujejo prispele vloge in vodijo postopke, zato bi bila po Beravsovem mnenju velika škoda, če z ukrepi ne bi nadaljevali, vendar to ni več v njihovih rokah. Zagotovo pa lahko ob tem zapišemo, da so tovrstne spodbude države pri občanih sprožile pravi mali investicijski ciklus, ponudniki so se hitro odzvali z ustrezno ponudbo in tudi nižjimi cenami. Vse to pa se že in se bo v prihodnje še bolj odrazilo pri nižjih stroških, manjši porabi energije in čistejšem okolju.