Zakaj naložba v sončno elektrarno?
S sprejetjem Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki je začela veljati 19. maja 2009, so tudi v Sloveniji naložbe v sončne elektrarne (fotovoltaiko) za vlagatelje postale varne in donosne. Država namreč jamči, da bo 15 let odkupovala vso električno energijo, ki jo proizvedemo v sončni elektrarni, znana pa je tudi cena odkupa, ki je enaka za celotno obdobje – odvisno od velikostnega razreda proizvodne naprave se giblje od 315 do 415 evrov za MWh. Naložba je primerna tako za posamezne lastnike nepremičnin, ki sončne celice postavijo na strehe svojih hiš, lastnike večstanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in industrijskih objektov. Fotovoltaika se pri večjih strehah bolj izplača. Ekonomsko upravičena je sončna elektrarna, velika vsaj 10 kW, kar pomeni približno 70 m2 sončnih modulov, ki lahko prekrijejo tudi celotno streho. Ta mora imeti primerno orientacijo (jug) in naklon.
»Celjsko sejmišče oziroma njegove sejemske dvorane izpolnjujejo pogoje za donosno proizvodnjo električne energije, zato odločitev, tudi zaradi pozitivnih izkušenj s prvo sončno elektrarno, ni bila težka,« poudarja direktor uprave družbe Celjski sejem mag. Franc Pangerl. Ob tem je bila dobrodošla tudi podpora države oziroma Eko sklada izkoriščanju obnovljivih virov energije. Investicijo v novo sončno elektrarno, katere vrednost je 2,1 milijona evrov (z DDV), so namreč v Celjskem sejmu financirali s kreditom Eko sklada.
Direktor podjetja Sol navitas mag. Robert Otorepec pojasnjuje, da se pri zdaj veljavnih cenah sončnih elektrarn pri investiranju z lastnimi sredstvi letna stopnja donosa giblje od šest do deset odstotkov, naložba pa se povrne v 12 ali 13 letih. Če vlagatelj izkoristi ugodna posojila, ki jih za ta namen ponujajo Eko sklad in nekatere banke, lahko interna stopnja donosa preseže 15 ali celo 20 odstotkov, naložba pa se povrne v šestih do osmih letih. Na višino donosa in dobo vračanja pri naložbi v sončno elektrarno vplivajo prihodki, ki so odvisni od števila proizvedenih kilovatnih ur električne energije in odkupne cene, ter stroški naložbe in obratovanja. Investicija Celjskega sejma naj bi se tako povrnila v šestih do sedmih letih.
Primer za zgled
Nova sončna elektrarna Celjskega sejma je v več pogledih unikatna. Na strehah sejemskih dvoran je nameščenih 2394 solarnih modulov slovenskega proizvajalca Bisol, za postavitev na streho pa so uporabili konstrukcijo, ki predstavlja novost v svetovnem merilu. Gre za postavitev, ki ne zahteva vrtanja v streho niti ne obteži konstrukcije, pojasnjujejo v Celjskem sejmu.
»Letna proizvodnja električne energije bo zadostovala za letno porabo 150 povprečnih slovenskih gospodinjstev, prispevek elektrarne k zmanjšanju izpustov CO2 pa znaša kar 630 ton na leto,« pojasnjuje Robert Otorepec.
Nova sončna elektrarna že od 7. decembra letos oddaja električno energijo v elektroenergetsko omrežje. Največjo proizvodnjo v Celjskem sejmu pričakujejo sicer v poletnih mesecih, ko je osenčenje na lokaciji sejmišča pa tudi drugod po državi največje.
V optimalnih pogojih je v Sloveniji mogoče povprečno letno proizvesti od 1050 do 1100 kilovatnih ur (desetletno povprečje) električne energije na kilovat vgrajene moči (kWh/kW). V dobrih, sončnih letih pa se lahko proizvodnja približa tudi 1200 kWh/kW. Na število proizvedenih kilovatnih ur vpliva predvsem lokacija: kraj postavitve, orientacija strehe in njen naklon ter morebitne ovire, ki mečejo senco na elektrarno, pojasnjujejo strokovnjaki družbe Sol navitas. Krajevno je v rahli prednosti le Primorska, kjer lahko pričakujemo približno pet odstotkov višjo proizvodnjo kot drugod po državi, za streho pa je najbolje, da je orientirana na jug in ima naklon od 33 do 35 stopinj. Če pogoji niso optimalni, je proizvodnja manjša, pojasnjujejo v Sol navitasu.
Vodilna tema vseh sejemskih prireditev
V Celjskem sejmu se zelo dobro zavedajo pomena izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE), saj gre za področji, ki sta že nekaj let vodilna tema sejemskih prireditev, ki jih organizirajo v Celju. Tudi na zadnjem, 42. Mednarodnem obrtnem sejmu je bil eden od vsebinskih poudarkov sejma prav fotovoltaika oziroma možnosti izkoriščanja sončne energije. Področji URE in OVE pa bosta znova v ospredju tudi na sejmu Energetika, ki bo v Celju potekal od 18. do 21. maja 2010.
Del sejemskega dogajanja na Energetiki bo tudi zaključek akcije, ki jo skupaj pripravljajo Celjski sejem, priloga Dnevnika Moj dom in Eko sklad, v kateri organizatorji iščejo energetsko najbolj učinkovite objekte. Nagrade najbolj učinkovitim objektom bodo podeljene že četrtič, na nagradni natečaj pa se lahko prijavijo lastniki novih in prenovljenih zasebnih stanovanjskih hiš, večstanovanjskih blokov in lastniki oziroma upravljalci poslovnih, proizvodnih in javnih objektov.
V Celjskem sejmu so ob uradni otvoritvi nove, ta čas največje sončne elektrarne na strehi v Sloveniji, še poudarili, da se kot družbeno odgovorno podjetje zavedajo nujnosti prispevati k uresničevanju okoljskih ciljev države in Evropske unije. Prepričani so, da bodo s proizvodnjo zelene električne energije pomembno pripomogli k doseganju teh ciljev, želijo pa si tudi, da bi njihovemu zgledu sledila še druga podjetja.
