Kot pravi Anže Čokl, direktor hotela, so bili v njegovi družini že od malih nog navajeni ugašati luči, varčevati z energijo in skrbeti za čisto okolje. Poleg tega je po osnovni izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, za diplomsko nalogo pa si je izbral prav varčevanje z energijo. Tudi njegov oče, ki ima za seboj 40 let dela na področju investicij po vsem svetu, si je v teh desetletjih pridobil ogromno izkušenj in znanja, ki jih je s pridom uporabil pri gradnji hotela in vodnega parka.

»Brez vsega tega znanja, izkušenj in vzgoje v družini bi težko izpeljali tak projekt,« pravi Anže Čokl in dodaja, da tisti, ki ima na voljo samo veliko denarja, nima pa pravega odnosa do okolja in energije ter seveda ustreznega znanja, ne more izvesti takega projekta. Tako kot mnogi investitorji namreč ugotavlja, da je pri nas zelo težko dobiti projektante, ki bi znali načrtovati in med seboj povezati različne sisteme in jih optimirati tako, da kar najbolj izkoristijo vse možnosti izrabe energije. Podobno je tudi z izvajalci. Za mnoge projektante in izvajalce, ki so sodelovali pri načrtovanju in gradnji, je bil to v določenih segmentih pilotni projekt, ob katerem so si pridobili veliko novih izkušenj. Vse niti pa je imel v rokah sogovornikov oče in tako je nastal hotel, v katerem so po prepričanju našega sogovornika uporabili vse znanje in tehnologijo, ki sta na voljo, za kar najbolj optimalno izrabo energije in naravnih virov. Ob tem brez zadržkov pove, da je po njegovem vedenju zdaj to eden najbolj naprednih in energetsko varčnih hotelov v srednjeevropskem prostoru.

Tudi evropski denar je prišel zelo prav

Celotna naložba v višini 16,5 milijona evrov je bila res za 10 do 20 odstotkov dražja, kot bi bila sicer, vendar se jim bodo do 40-odstotni prihranki pri energiji v prihodnjih letih oziroma desetletjih še kako obrestovali. Poleg tega jim je uspelo pridobiti tudi štiri milijone evrov denarja iz evropskih strukturnih skladov. Pri tem pa je ključnega pomena, da jim bo prav varčevanje z energijo v prihodnje prinašalo velike prihranke. In v tem je pravzaprav pravi pomen varčevanja. Seveda ob tem po Čoklovih besedah nista nič manj pomembna manjši vpliv na okolje in nasploh odnos do okolja, ki ga poudarjajo tako pri zaposlenih kot gostih, za katere so prav zaradi tega nabavili kolesa in jim tudi tako omogočili, da v času bivanja v hotelu namesto avtomobilov uporabljajo kolesa, ki v zrak ne spuščajo škodljivega ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov.

Odpadne toplota se vrača v sistem

Gostje in drugi obiskovalci hotela niti od zunaj niti od znotraj pravzaprav ne vidijo ničesar takega, kar bi hotel uvrščalo med energetsko varčne in do okolja prijazne stavbe. Z izjemo interierja, ki je opremljen z naravnimi materiali, kot so les, kamen in steklo. Najpomembnejše naprave so v kletnih prostorih hotela, ki niso namenjeni gostom. V bližini hotela je zemeljska vrtina, iz katere s pomočjo toplotnih črpalk ogrevajo tako sanitarno vodo kot tudi celoten objekt. Odpadne tople vode ne izpuščajo neposredno v kanalizacijo, ampak jo delno uporabijo za izplakovanje sanitarij. Toplo sanitarno vodo iz tušev in umivalnikov dodatno izrabijo tako, da se ta zbira v posebnih rezervoarjih, kjer ji toplotne črpalke odvzamejo odvečno toploto in tako ohlajeno vodo potem spustijo v kanalizacijo, toploto pa prek toplotnih izmenjevalcev ponovno vrnejo v sistem. V zimskem času in prehodnih obdobjih jim torej voda iz vrtine služi za ogrevanje, v poletni vročini pa s toplotnimi črpalkami vodo ohladijo in preko tako imenovanih hladilnih gred hladijo hotelske sobe in druge prostore.

Seveda imajo v hotelu vgrajeno tudi kogeneracijsko napravo na utekočinjen naftni plin, s katero proizvajajo elektriko in toploto. Pridobljeno električno energijo uporabijo za pogon toplotnih črpalk ter celotno napajanje hotela in vodnega parka, ki je s podzemnim hodnikom povezan s hotelom, toploto, ki se sprošča ob proizvodnji elektrike, pa uporabijo za ogrevanje bazenske vode. S takim načinom pridobivanja elektrike in toplote dosežejo zelo visoke celotne izkoristke (od 70 do 90 odstotkov). V primerjavi z ločeno proizvodnjo toplote in elektrike pa prihranijo tudi do 30 odstotkov primarne energije.

Veliko pozornosti so že pri načrtovanju namenili razsvetljavi v hotelu. Za razsvetljavo celotnega hotela uporabljajo tehnologijo LED. Svetilke LED namreč v primerjavi z navadnimi ali halogenskimi svetilkami porabijo kar za 40 odstotkov manj elektrike. Poleg tega je njihova življenjska doba bistveno daljša. Koliko energije torej prihranijo z omenjeno razsvetljavo, nam najbolj prepričljivo pokaže primerjava med njihovim hotelom in podobnim hotelom s 100 sobami in enakimi pogoji osvetlitve. Pri izračunu so upoštevali samo hodnike. Z uporabo svetilk LED tako ob enaki ali celo boljši osvetljenosti porabijo 1752 kWh ur električne energije na leto, medtem ko porabijo v hotelu z navadnimi ali halogenskimi žarnicami 43.800 kWh električne energije na leto. Izračun velja samo za hodnike, če pa upoštevamo še luči v sobah, kopalnicah in podobno, so razlike še bistveno večje. Ob tem je zelo pomemben tudi tako imenovani »master switch« kartični odložilni sistem.

To pomeni, da gost na recepciji dobi posebno kartico, s katero najprej odpre vrata svoje sobe, nato to kartico vloži v omenjeni sistem. Čez nekaj trenutkov se samodejno vključijo klima, luči in podobno. Ko gost zapusti sobo, povleče kartico iz sistema in ko zapre vrata za seboj, se samodejno izključijo vse luči in druge naprave. Tako se jim ni treba ubadati s »pozabljivimi« gosti, ki mnogokrat pustijo prižgane vse luči, klimatsko napravo ob odprtih oknih in podobno. Na tak način prihranijo zelo veliko energije. Centralni nadzorni sistem (CNS), kjer so na računalniškem zaslonu operaterju oziroma vzdrževalcu na voljo popolnoma vsi podatki o porabi energije v celotnem hotelu, jim omogoča, da preko računalniškega zaslona izklapljajo posamezne porabnike, cela nadstropja, posamezen trakt in podobno. To je po sogovornikovem prepričanju »srce« celotnega hotela, saj imajo ob vsakem trenutku na voljo prav vse podatke o posameznih porabnikih in jih lahko kadar koli tudi izklopijo.

Poleg vsega naštetega so projektanti vgradili tudi sistem, s katerim lahko v posameznih prostorih, kot so pralnica, likalnica in drugi prostori, kjer nastaja odvečna toplota, le-to s posebnimi toplotnimi črpalkami »vrnejo« nazaj v sistem in jo koristno uporabijo.


Toplotna izolacija je osnova varčevanja

Pri projektiranju hotela so mislili tudi na varčevanje z vodo. V vseh hotelskih sobah in tudi drugje po hotelu imajo namreč vgrajene toaletne školjke s tako imenovanim »dual flush« sistemom, to je sistem z dvojnim splakovalnim mehanizmom, ki gostom omogoča, da sami regulirajo izpust vode v školjko. Poleg tega lahko vsak gost prispeva precejšen delež k manjšemu onesnaževanju okolja, in sicer tako, da se dnevno odloča o pogostosti menjavanja posteljnine, brisač in podobno.

Seveda pa vsi našteti in drugi ukrepi, ki jih nismo posebej navedli, ne bi imeli pravega pomena, če ne bi projektanti že pri načrtovanju poskrbeli za dobro toplotno izolacijo stavbe in uporabo naravnih materialov, kot so les, steklo, naravni kamen in podobno. Poleg dobre toplotne izolacije so na celotnem hotelu vgrajena tudi zelo dobra izolacijska stekla. Prvič pri nas pa so pri sestavljanju strehe uporabili kompaktne plošče v posebni »sendvič« izvedbi. To so v bistvu vnaprej izdelani sestavljivi elementi z dobro toplotno izolacijo in po vgradnji ne potrebujejo nikakršne notranje obdelave. Prav dobra toplotna izolacija je po Čoklovem prepričanju osnovni pogoj in ogromno pripomore k varčevanju z energijo, zato je bila takšna odločitev za njih povsem samoumevna. Vsi drugi sistemi v hotelu pa so seveda »dimenzionirani« glede na debelino izolacije.

Skratka, čeprav je hotel odprt komaj dobrega pol leta, sogovornik ugotavlja, da vse deluje brezhibno, potrebne pa so še fine nastavitve in balansiranje, za katerega je potrebno vsaj leto obratovanja. Skupek vseh rešitev, ki poudarjajo »eko« značaj hotela, pričara posebno prijetne občutke in domačnost, ki jo občuti marsikateri gost. Čeprav pri zasnovi hotela še niso razmišljali, da bi kot »eko« hotel v okviru svojih trženjskih aktivnosti posebej nagovarjali tiste ciljne skupine turistov, ki so izrazito naklonjeni tovrstni turistični ponudbi in so za to pripravljeni tudi globlje seči v žep, po odzivih sodeč ugotavljajo, da bodo morali v prihodnje svoje trženjske akcije bolj usmeriti na to ciljno skupino. Pri tem pa se Anže Čokl zaveda, da bodo morali še veliko postoriti pri izobraževanju zaposlenih kot tudi v kraju samem, saj bodo edino tako v prihodnje gradili svoj imidž. To so zdaj njihovi naslednji koraki, vendar brez solidnih temeljev, ki so jih postavili, najbrž ne bi imeli prave osnove za to.