Temeljni kamen katedrale, posvečene sveti družini, so postavili 19. marca 1882. Prvi arhitekt je bil Francisco de Paula del Villar y Lozano, ki je načrtoval neogotsko cerkev, a se je sprl z naročniki in je moral projekt leta 1883 predati Gaudiju. Ta je po veliki donaciji naredil precej bolj ambiciozen načrt.

Navdih v mavrski arhitekturi

sagrada_familia_4_modifie.jpg

Gaudi je pri načrtovanju katedrale dobil navdih v mavrski arhitekturi, še posebno v palači Alhambra v Granadi. Katedrala s polnim imenom Templo Expiatorio de la Sagrada Familia (Spokorniško svetišče svete družine) je bila zamišljena kot simbol ponovno okrepljene samozavesti stoletja zatirane Katalonije.

Gaudi je na projektu delal 40 let ter mu popolnoma posvetil zadnjih 15 let svojega življenja. Umrl je 10. junija 1926, strokovnjaki pa načrtujejo, da bodo katedralo skupaj z glavnim pročeljem, pročeljem slave, dokončali do stote obletnice njegove smrti. Nadaljevanje gradnje je sicer odvisno od financiranja, saj cerkev gradijo izključno s pomočjo zasebnih donacij in z dohodkom od turizma.

Nadaljevanje gradnje po Gaudijevih načrtih

sagrada_familia_6.jpg

Leta 1936 je gradnjo prekinila španska državljanska vojna, ki se je končala leta 1939. Med vojno so porušili dele nedokončane cerkve, uničeni pa so bili tudi načrti. Kasnejša, tudi današnja nadaljevanja gradnje temeljijo na rekonstrukciji Gaudijevih načrtov.

Arhitekte čaka še veliko dela, preden bo cerkev dokončana. Med drugim je ob osmih obstoječih zvonikih treba zgraditi še deset zvonikov, vključno s 170 metrov osrednjim stolpom, na vrhu katerega bo križ. Dvanajst zvonikov bo predstavljalo apostole, štirje evangeliste, po eden pa Marijo in Jezusa Kristusa.

Cerkvena ladja z "gozdom" belih stebrov

sagrada.jpg

Izdelati je treba tudi še glavno pročelje in zakristije. Že zdaj pa obiskovalci lahko občudujejo del pročelja, ki prikazuje mladost Jezusa Kristusa, ter del, ki upodablja Kristusovo trpljenje.

Pred papeževim obiskom je skupini dvestotih strokovnjakov uspelo dokončati osrednjo cerkveno ladjo. V njej se zdaj bohoti "gozd" belih stebrov, podobnih drevesom, ki se dvigajo 60 metrov visoko in z "vejami" segajo v strop, ki ga sestavlja mozaik iz zelenih in zlatih listov. Postavili so tudi 7,5 tone težki kamniti in tri metre visoki osrednji oltar ter orgle s 1492 piščalmi.

Eno najpriljubljenejših znamenitosti v Španiji letno obišče več kot 2,5 milijona turistov. Leta 2005 se je Sagrada Familia uvrstila na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.