Odgovor: Lahko. Če zastavitelj s svojim ravnanjem zmanjšuje vrednost v hipoteko dane nepremičnine ali kako drugače slabša njeno stanje (ne glede na to, ali to počne namenoma ali iz malomarnosti), lahko od sodišča najprej zahtevate, da dolžniku naloži opustitev takšnih dejanj. Če dolžnik tega ne stori, lahko zahtevate prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane terjatve še pred njeno zapadlostjo. Priporočam pa vam, da se pred temi z zakonom predvidenimi možnostmi z dolžnikom mirno in konstruktivno pogovorite na štiri oči in od njega zahtevate, da ukrepa v skladu z zakonom – verjetno bo zalegel že razgovor.

Vprašanje 2: Zanima me, ali lahko banka stanovanje, zavarovano s hipoteko, kar proda, ker smo v zamudi s plačilom kakšnega obroka za kredit.

Odgovor: V praksi to ponavadi ne gre tako hitro, saj je tako v interesu dolžnika kot tudi upnika (banke), da se posojilo, zavarovano s hipoteko, korektno izplačuje. Zato je prodaja skrajna možnost. A vendarle, če si želite biti glede tega na jasnem, vam svetujem, da si natančno preberete pogodbo, ki ste jo podpisali z banko (kakšne možnosti in omejitve ima pri tem banka). Kar se poplačila same terjatve tiče, zakon loči dva primera: pri »navadni« hipoteki mora upnik s tožbo zahtevati, da se v primeru neplačevanja obrokov zastavljena nepremičnina proda, če pa je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, lahko upnik kar neposredno od notarja zahteva, da ugotovi zapadlost terjatve ter opravi prodajo zastavljenega stanovanja in poplačilo oziroma predlaga izvršbo.

Mag. Boštjan J. Turk