Odgovor: Zakon določa, da v primeru, ko se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi stvari, o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku, in sicer tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Kaj konkretno upravičen interes pomeni, zakon ne razloži, zato ga pojmovno določi sodišče, upoštevajoč vse okoliščine posameznega primera. Po mojem mnenju zgolj dejstvo, da ima brat formalni status kmeta, pri delitvi solastnine ne bi smelo biti merodajno, kaj šele odločujoče. Dosti bolj pomembne bi morale biti dejanske okoliščine, ki dokazujejo upravičen interes solastnika (denimo vzdrževanje nepremičnin, plačevanje stroškov ipd.).

Vprašanje 2: Zanima me, kakšno soglasje potrebujemo v našem stanovanjskem bloku, če želimo razdeliti solastnino na skupnih delih. Ali obstajajo kakšne sankcije za tistega etažnega lastnika, ki želi brez našega soglasja poseči v skupne dele?

Odgovor: Če želite solastniki razdeliti nepremičnino na skupnih delih, morate doseči 100-odstotno soglasje. Bistvo režima skupne lastnine je namreč v tem, da lahko skupni lastniki s skupno lastnino le skupno razpolagate in tudi solidarno odgovarjate za obveznosti, ki nastanejo v zvezi z njo. Etažni lastnik, ki protipravno poseže v skupne dele tako, da etažnim lastnikom nastane škoda, je seveda odškodninsko odgovoren.

Mag. Boštjan J. Turk