Z najmlajšimi gre enostavno
Dokler imamo pri hiši dojenčka, je pohištva, ki ga nujno potrebujemo, relativno malo – to so posteljica, previjalna miza, morda še koš za plenice in prostor za oblačila. Če mama še doji, je posteljica običajno kar v bližini zakonske postelje, da nočno prebujanje, vstajanje in hranjenje spanca ne kratijo preveč. Če dojenček že spi v lastni sobi, lahko vanjo namestimo tudi udoben fotelj, namenjen dojenju.
V prvih mesecih lahko za previjanje zadostuje mehak nastavek na stranicah postelje. Ko ga malček preraste, je najbolj enostavna rešitev nakup previjalne mize, ki naj z nastavljivo višino omogoči staršem previjanje brez dodatnega sklanjanja. Poleg tega pazimo, da so previjalna miza in bližnji elementi zaščiteni pred nepričakovano mokroto. Previjalna miza je lahko precejšen strošek za mlade pare, a če pomislimo, da jo bomo uporabljali vsaj dve leti in da bo ob naslednjem prirastu družine še vedno uporabna, je strošek upravičen. Lahko pa si namesto previjalne mize omislimo komodo, ki bo svojemu namenu služila tudi potem, ko bomo previjalni nastavek pospravili. Če imamo možnost, da otroka med previjanjem zamotimo z visečimi igračami, lahko čas previjanja tudi skrajšamo.
Plazenje še ni hoja, a potrebna je previdnost
Plazeči malčki so kljub svoji majhnosti lahko še kako hitri. Ker se na prostor še navajajo, starši pa so presenečeni nad njihovimi prvimi dosežki, jim za prvo silo lahko ponudimo stajico. Stajica bo omejila gibanje, v njej pa se bo otrok sčasoma priučil plezanja in dviga na noge. Ta kos opreme je lahko koristen tudi takrat, ko damo otroka v varstvo. V okolju, ki ni nujno prilagojeno otrokom, zagotavlja stajica mirno v varno okolje za igro in počitek, obenem pa razbremeni varuško.
V prvi posteljici bo dojenček prespal vsaj nekaj let. Večina ležišč manjših dimenzij je danes že prilagojenih posebnim zahtevam hitro rastočega otroka z enakomerno trdoto ležišča, snemljivo in pralno prevleko ter uporabo antialergenih materialov. Na ležišče lahko položimo tudi nepremočljivo podlogo.
Mali raziskovalci potrebujejo dinamično pohištvo
Komaj malček dobro shodi, pokaže zanimanje tudi za širšo okolico, zato mu pripravimo sobo kot varen prostor za raziskovanje. Čas za večjo posteljo nastopi nekje med tretjim in četrtim letom, večkrat pa je potrebno tudi posteljno varovalo, da otrok ponoči ne pade s postelje. Privajanje na večjo posteljo je lahko težavno, zato mu jo optično zmanjšamo z večjimi igračami ali dodatnimi blazinami. Ob postelji mu lahko pustimo prižgano majhno lučko, da se ob nočnem zbujanju ne ustraši samote in teme.
Otrokove veščine se razvijajo tudi s pomočjo ustvarjalnega pohištva, denimo večjih kock, ki jih lahko sam prenaša in z njimi oblikuje različne domišljijske prostore – trgovino, ladjo, peskovnik ... Ker bo število igrač z leti najverjetneje naraščalo, je to obenem priložnost, da se malček nauči pospravljanja. V sobi mu nastavimo skrinjo, v katero lahko zlaga in iz nje razlaga, karkoli pač potrebuje pri igri. Čeprav mu bo morda igra s kuhinjskimi lonci bolj zanimiva, mu sobo organiziramo tako, da bo igra v njej kratkočasna in da bo ob njej razvijal svojo domišljijo in ustvarjalnost.
Razvoj mu bo olajšala tudi mizica ali klop, primerna njegovi višini. Na njej bo odkrival svoje umetniške in analitične sposobnosti. Stol je kos pohištva, ki ga bo zagotovo treba največkrat zamenjati, odvisno od malčkove višine. Za hrbtenico, ki še raste, je drža na stolu še kako pomembna. Danes že klasični stol za hranjenje, ki raste z otrokom, je skoraj obvezna oprema vsakega obedovanja z majhnim otrokom. Otrok v njem sedi pri miru, sedež je dovolj visok, da ima malček pregled nad hrano, spodnja polica pa mu nudi zadostno oporo za noge.
