Bolezen se je v zadnjih letih že pojavila v praktično vseh vinorodnih deželah. Na ogroženih območjih je približno 22.000 hektarov registriranih vinogradov, katerih skupna vrednost je okoli 490 milijonov evrov, letna proizvodnja grozdja pa da približno 62 milijonov evrov in še dodatnih šest milijonov evrov pri trsničarski proizvodnji.
Če lastnik vinograda opazi bolezenske znake v svojem vinogradu, mora o tem obvestiti pristojne službe, ki odvzamejo vzorce in sledijo točno določeni ukrepom, če je bolezen potrjena. Fitosanitarna uprava med drugim z odločbo določi t.i. razmejeno območje, ki obsega enokilometrski pas žarišča okužbe in do petkilometrski pas varnostnega območja.
Med glavnimi ukrepi je med drugim ta, da se v žarišču okužbe takoj po najdbi poseka okužene trte in vse tiste, ki kažejo bolezenske znake. Če je v vinogradu v žarišču več kot 20 odstotkov trt z bolezenskimi znamenji, je treba izkrčiti ves vinograd. Vinogradnik za to prejme odškodnino. Tako v žarišču kot v varnostnem območju pa je obvezen ukrep zatiranje ameriškega škržatka.
Bolezen je nevarna zlasti zato, ker okuženih trsov ni mogoče zdraviti, ampak jih je treba posekati. Dodatno težavo predstavlja, da se okužba pokaže šele čez eno leto, velik izziv pri preprečevanju širjenja pa predstavljajo opuščeni vinogradi.
V Sloveniji se je zlata trsna rumenica prvič pojavila leta 2005 v vinogradu v okolici Kopra, v naslednjih letih so jo ugotavljali v vseh vinorodnih deželah, danes pa je število aktivnih žarišč okužbe največje. V Evropi so težave s to boleznijo imeli že v Franciji, Španiji, Srbiji, Italiji, Švici, lani so jo ugotovili tudi v Avstriji.
