Kljub temu pa pričakuje, da bodo vsi prosilci, ki so že oddali vloge, kot tudi tisti, ki jih bodo do konca leta, prejeli nepovratne subvencije, če seveda izpolnjujejo predpisane pogoje za to.
Presenetil jih je predvsem naval vlog, ki so jih občani poslali že v prvih tednih po objavi javnih razpisov. Prejeli so namreč več kot 6000 vlog. Ker junija še niso imeli urejenih vseh formalnosti za začasno zaposlitev 15 novih sodelavcev, ki delajo pri razpisih za nepovratne finančne spodbude države, jih je julija, ko so na Eko skladu končali vse postopke v zvezi z dodatnimi zaposlitvami, čakal zares zajeten kup vlog. Kljub tem začetnim težavam so do zdaj obdelali več kot 6000 vlog in občanom poslali več kot 4000 pogodb. Nekaj več kot 500 vlog pa so morali zaradi različnih pomanjkljivosti zavrniti. To torej pomeni, da bodo morali v prihodnjih mesecih obdelati še več kot 9000 vlog in dodatno še tiste, ki na njihov naslov prihajajo vsak dan.
Zamenjava oken v krizi najbolj smiseln ukrep
Sogovornik ob tem pojasnjuje, da so ob teh razpisih za nepovratne finančne spodbude, ki bodo odprti še do konca letošnjega leta, pričakovali skupno okoli 12.000 vlog, medtem ko so jih že zdaj prejeli več kot 15.000. Razlog je po njegovih ugotovitvah to, da je v zadnjem času tudi ali predvsem zaradi gospodarske krize prišlo do velikih strukturnih sprememb na strani investitorjev. Z drugimi besedami to pomeni, da so občani na sklad naslovili bistveno več vlog za manjše projekte, kot je denimo zamenjava stavbnega pohištva. Glede na izkušnje iz preteklosti so predvidevali, da bo teh vlog med 15 in 18 odstotkov, zdaj pa ugotavljajo, da jih je kar okoli 40 odstotkov.
Še večji delež teh vlog pa je v sklopu razpisa (ta se je sicer že končal), v okviru katerega so nepovratne finančne spodbude za nazaj lahko prejeli tudi tisti investitorji, ki so naložbe v učinkovito rabo energije izvajali med 9. oktobrom lani in 21. majem letos (v obdobju torej, ko je zmanjkalo denarja za nepovratne finančne spodbude države). Medtem ko so na skladu pričakovali, da bo v sklopu tega razpisa petina vlog namenjena zamenjavi stavbnega pohištva, so po preštetju ugotovili, da jih je bilo kar za dve tretjini vseh vlog. Za vse te vloge pa velja, da so naložbe v te ukrepe relativno nizke, njihovim sodelavcem pa nalagajo bistveno več dela.
Čeprav tako velikih strukturnih sprememb pri vlogah niso pričakovali, pa Beravs ob tem ugotavlja, da je tudi to svojevrsten odraz gospodarske krize, v kateri smo. Ljudje so pri svojih odločitvah zelo racionalni, vendar se mnogi kljub krizi odločajo za tiste ukrepe, ki prinašajo največji učinek in so finančno najbolj sprejemljivi. V to pa zagotovo sodi tudi zamenjava stavbnega pohištva, ki lahko stroške za energijo zmanjša tudi za do 30 odstotkov in bistveno izboljša bivalno okolje.
Sicer pa se kriza odraža tudi pri najemanju posojil. Tisti občani, ki se odločajo za naložbe v učinkovito rabo energije, in če te presegajo skupno vsoto 20.000 evrov, lahko pri Eko skladu zaprosijo tako za nepovratno finančno spodbudo kot tudi za ugodno okoljsko posojilo. Na začetku letošnjega leta so namreč objavili razpis, v okviru katerega je bilo za ugodna posojila namenjenih 12 milijonov evrov, a so do zdaj odobrili komaj za 4 milijone evrov posojil. Kaj takega se namreč po sogovornikovih ugotovitvah še ni zgodilo, odkar Eko sklad ponuja ugodna posojila za okoljske naložbe.
Prihodnje leto manj denarja
Te strukturne spremembe, ki so v bistvu dokaj nepričakovane, bodo v marsičem pripomogle tudi pri načrtovanju razpisa za prihodnje leto. Franc Beravs predvideva, da ga bodo objavili že decembra in tako zagotovili nadaljevanje letošnjega razpisa, ki bo odprt do konca letošnjega leta. Čeprav je še prezgodaj, da bi govorili o vsebini za prihodnje leto, pa Beravs pravi, da kakšnih bistvenih novosti ne bo, vsekakor pa bodo morali temeljito razmisliti, katere ukrepe naj bi podpirali v prihodnje. Bolj ali manj je znano samo to, da bo denarja za nepovratne finančne spodbude za občane v prihodnje skoraj zagotovo manj, kot ga je letos (skupno 18 milijonov evrov). Prihodnje leto naj bi ga bilo po sogovornikovem predvidevanju od 12 do 13 milijonov evrov.
Veliki zavezanci, ki se ukvarjajo s prodajo in proizvodnjo ali distribucijo energentov, imajo namreč v skladu z uredbo o prihrankih možnost, da od deležev, ki se od prodaje energentov v skladu z omenjeno uredbo zbirajo na posebnih kontih za učinkovito rabo energije, da sami izvajajo lastne projekte energetske učinkovitosti v javnem sektorju, zato naj bi bilo manj denarja za gospodinjstva. Če vseh 12 zavezancev ne bo pripravilo svojih projektov oziroma ne bodo odobreni, bo zbrani denar nakazan na Eko sklad. Koliko ga bo, če bo, bo znano pred koncem letošnjega leta. In tudi od tega bo potem odvisno, koliko subvencij bo v prihodnjem letu dodelil omenjeni sklad.
Na 12 centov subvencije 1kWh prihranka
Najpomembnejše je to, da bo država tudi v prihodnjem letu zagotovila potrebna sredstva za dodeljevanje omenjenih spodbud. Ob tem pa se seveda zastavlja vprašanje, kako učinkovite so te spodbude. Na Eko skladu so izdelali natančno analizo za subvencije, ki so jih razdelili v letih 2008 in 2009 (11,5 milijona evrov), in ugotovili, da na račun omenjenih nepovratnih spodbud v Sloveniji vsako leto privarčujemo za 50 GWh električne energije. To pa je nekaj manj kot desetina vse elektrike, ki jo proizvede veriga elektrarn na Savi. Z drugimi besedami to pomeni, da z 12 centi državne subvencije privarčujemo 1 kWh električne energije. Ta vložek se po izračunih našega sogovornika državi povrne v dveh letih, občanom pa v povprečju po osmih letih.
In na koncu še v razmislek: če bi namreč naša država 80 milijonov evrov, kolikor jih bo morala kot kazen odšteti v bruseljsko blagajno zaradi neuresničevanja kjotskega protokola, namenila za subvencije URE pri občanih, bi lahko »zaprli« termoelektrarno v Trbovljah. Vsaj toliko električne energije bi namreč po naših izračunih vsako leto prihranili na račun večje energijske učinkovitosti stavb.
