Odgovor 1: Da. Pravica do dedovanja nujnega deleža obstaja tudi po zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, vendar pa je pomembno poudariti, da je »nujni delež«, ki gre določenim osebam po tem zakonu, v bistvu pravi dedni delež, ki pravzaprav ni nujni delež. Zakon sicer uporablja izraz »nujni delež«, to pa verjetno zato, ker po svoji vrednosti ustreza nujnim deležem, ki gredo določenim osebam po splošnih predpisih o dedovanju. Nujne deleže mora dedič kmetije plačati v denarju, a upoštevajoč gospodarsko zmožnost kmetije. Višina nujnih deležev se sicer ravna po splošnih predpisih o nujnem deležu. To pomeni, da gre staršem zapustnika (in posvojitelju) tretjina, drugim upravičencem pa polovica dednega deleža, ki bi ga posamezni izmed njih konkretno dobili po splošnem zakonitem dednem redu.

Vprašanje 2: Zanima me, ali so lahko tudi mladoletni otroci dediči zaščitene kmetije?

Odgovor 2: Lahko. Vendar je tu položaj nekoliko drugačen. Kmetijo bodo namreč lahko dedovali mladoletni dediči predvsem v primeru, če je ne bo dedoval preživeli zakonec zapustnika. Če torej kmetije ne bi dedoval preživeli zakonec, pridejo v poštev tudi zapustnikovi mladoletni otroci oziroma njegovi mladoletni posvojenci. Če pride do takega položaja, pa lahko zapuščinsko sodišče na predlog zakonca, njegovega otroka ali posvojenca oziroma centra za socialno delo tudi odloži določitev dediča kmetije, dokler ne postanejo vsi otroci oziroma posvojenci polnoletni.