Komisijo je prepričal z razmeroma majhno streho na ladji cerkve Sv. Jakoba starejšega v Borjah. Gre za majhen kraj, ki leži severovzhodno od Moravč in nekaj kilometrov severno od Kandrš. Streha cerkvene ladje in vhodnega narteksa (nadstreška pred vhodom) je velika vsega dobrih 160 kvadratnih metrov, krovec pa jo je prekril z opečno rdečim strešnikom reviva. S tem je celotno podobo cerkve poživil s svežo opečno barvo.

Slavko Hočevar z Visokega je krovec že vso svojo aktivno delovno dobo, samostojni podjetnik pa je že 32 let. Bil je tudi eden prvih krovcev, ki je po Bramacovem nakupu tovarne v Dobruški vasi začel sodelovati s to tovarno in prekrivati slovenske strehe z bramacom.

18 let skupnega dela

Kdaj ste začeli sodelovati s podjetjem Bramac?

»Že leta 1991. Nikoli ne bom pozabil, kako smo ravno prekrivali streho z bramacom, agresorjeva letala pa so udarila po Krvavcu. Če danes seštejem vse strehe, ki sem jih vsako leto (približno 40 do 50) pokril z različnimi Bramacovimi strešniki, lahko mirno rečem, da sem z Bramacom sodeloval že skoraj na 1000 strehah.«

Vaše podjetje je specializirano za različna dela. To je verjetno nemalokrat prednost za naročnika.

»Sem krovec, klepar, vodovodni inštalater in delno tudi tesar. Uradno imam štiri obrti. Opravljam tudi različna zaključna dela v gradbeništvu. Tak širok vidik podjetništva res prinaša različne prednosti. Za naročnika je koristen zato, ker lahko več del naroči pri enem izvajalcu. Prednost je tudi v tem, da mi kot specialisti za različna dela lažje usklajujemo in bolj strokovno in celovito izpeljemo določena dela.«

Kako kot podjetnik z dolgoletnimi izkušnjami gledate na mlade krovce, predvsem v smislu kakovosti del?

»Pri mladih je kakovost v zadnjih letih začela nekoliko pešati, vendar je bila to posledica hitre gradnje. V zadnjem času je tržišče postalo površno, s tem pa tudi izvajalci. Bistvo kakovosti je upoštevanje vseh osnovnih zakonitosti gradnje, pa naj gre za strehe ali zidove. Sem sodi upoštevanje različnih faz gradnje. V tem smislu smo izkušeni krovci in izvajalci garancija, o čemer govorijo različna priznanja, tudi to, ki sem ga dobil pri Bramacu (prav te dni sem v podobni akciji zmagal tudi na podobnem Tondachovem tekmovanju). Za kakovost izvedb našega podjetja se ne bojim, saj je že sedaj v delo močno vpet moj sin Jure, ki bo čez leto ali dve prevzel moje posle. Obogaten bo z znanjem, ki sem ga zbiral in nadgrajeval vsa leta svoje krovske dejavnosti. Naše podjetje je družinsko. Jure, ki je sicer ekonomist, vendar po duši gradbenik in krovec, skupaj z menoj skrbi za izvedbo, hči Špela pa je gradbeni inženir in je zadolžena za vsa ostala dela – od logistike in načrtovanja dela do obračunov. In to je odlična formula za uspeh. Izkušnje, volja do dela in strokovnost – vse to je usmerjeno k enemu cilju.«

Razvoj strešnika

Včasih je veljalo, da je lahko krovec skoraj vsakdo, vendar je to daleč od resnice.

»V Sloveniji danes krovci prekrivamo strehe s 30 do 35 različnimi vrstami kritin, da o različnih modelih in barvah niti ne govorim. Izbor je izjemno raznovrsten, krovec pa mora poznati posebnosti posameznih kritin. Čisto mimogrede, Bramac velja za težjo kritino. Gre za srednje težko kritino, (približno 47 kg na kvadratni meter), ki je lažja od številnih maloformatnih opečnih kritin. Je pa res, da je velikoformatni strešnik težji od maloformatnega. Seveda je pri izbiri kritine na prvem mestu odločitev investitorja, prepričan pa sem, da tudi naši nasveti glede kritine vedno stojijo, če lahko tako rečem.«

Kako se je Bramacov strešnik v vseh teh letih spremenil?

»Spremenil se je deloma po obliki, predvsem pa po zaščitni plasti. Ko je prišel na tržišče, je bil enkrat barvan. V koncernu Bramac so bili prepričani, da bo to zadostovalo tudi za Slovenijo. Vendar ni. Vedeti moramo, da je klima v Sloveniji dokaj neugodna. Ponoči so temperature nizke, podnevi pa visoke. Prihaja torej do zelo velikih temperaturnih razlik. Tako se je pri prvih strešnikih dogajalo, da je barva zbledela, osnovna funkcija strešnika pa ni bila niti malo prizadeta. Ampak streha mora biti tudi dolgo lepa. Kasneje so prešli na dvojni oplesk; barvati so začeli tudi betonsko maso. Zadnja leta je Bramac ogromen korak naprej naredil z zaščito Protector, ki je vodilna zaščita za betonske strešnike. Prinaša številne prednosti – od trajnosti barve do zmanjšanja oprijema mahu.«

Kako se je v teh letih spremenilo delo krovcev?

»Bramac je na slovenskem tržišču že okoli 18 let. To pomeni, da z njim sodelujem polovico svoje profesionalne poti v krovstvu, saj imam obrt že 32 let. Že takrat sem imel dvigala, ki prekrivanje olajšajo in pospešijo. Pred tem je bilo to zamudno in naporno, predvsem pa nevarno delo. S stroji se je delo poenostavilo in poteka hitreje. Največkrat delamo tako, da pobiramo strešnike neposredno s palete in prekrivamo streho. Paleto z avtomobilskim dvigalom dvignemo do potrebne višine. Vse se je pospešilo. Pri nekaterih izvajalcih se je, kot sem že omenil, zmanjšala kakovost, predvsem zaradi prevelikega apetita posameznikov. Tega pa pri našem podjetju ne boste doživeli.«

Doslednost dela

Kaj je bistvo kakovosti prekrivanja strehe?

»Povsem preprosto – doslednost. Ves čas moraš slediti željam stranke, hkrati pa moraš dosledno upoštevati vse zakonitosti dobre strehe. Ob različnih željah arhitektov in lastnikov, ki morebiti ne pomenijo optimalne krovske rešitve, je treba ponuditi dobre rešitve in po potrebi oporekati rešitvam arhitektov. Vendar to ne pomeni, da bi se morali držati starih zakonitosti kot pijanec plota. S časom je treba iti naprej. Slediti moraš vsem rešitvam, ne smeš pa se podrediti zgolj vizualnim zahtevam. Pri zahtevnih strehah sodelovanje arhitekta, projektanta in krovca dela čudeže. Temelj mora vedno ostati sistem strehe, je pa mogoče marsikdaj najti tudi neobičajne rešitve. Streha je predvsem celota. Je kot lepa ženska, ki postane res lepa šele s pravo obleko – ko dovolj odkriva ter dovolj skriva in mika. Skratka, je celota.«