Zagotavljajo, da so prihranki pri njih varni, obrestne mere atraktivne in konkurenčne, doba vezave pa prilagodljiva. O podrobnostih njihovih storitev in varčevalnih navad Slovencev smo se pogovarjali z izvršnim direktorjem področja Poslovanja z občani Jožetom Peharcem.
Glede na to, da živimo v časih, ki so težki za vse, se pojavlja vprašanje, ali Slovenci sploh še kaj varčujejo. Jim ostanejo na koncu meseca sredstva, ki jih lahko dajo na stran?
Da, seveda. Zanimanje za klasično varčevanje je med Slovenci konstantno visoko, saj sodimo med konservativne varčevalce. Klasično varčevanje v zadnjih mesecih narašča, kar je zelo pozitivno ob dejstvu, da so obrestne mere na zgodovinsko nizkih nivojih, vendar v Sloveniji še vedno višje kot v drugih državah evropske skupnosti. Največje zanimanje je za kratkoročne oblike varčevanja, kar pomeni varčevanje do enega leta. Kar pa zadeva dolgoročna varčevanja, je v Sloveniji ta delež v primerjavi z vsemi varčevanji okoli 20-odstoten, v naši banki pa presega 27 odstotkov.
Ali mogoče veste, zakaj Slovenci sploh varčujejo? Kakšen je motiv varčevanja?
Lanska raziskava na ravni Evrope je pokazala, da varčevalci največ varčujejo »za vsak primer«. Gre za varčevanje zaradi varnosti, da so lahko v vsakem trenutku likvidni. Na primer, vedno se nam lahko pokvari hladilnik, pralni stroj ali peč; to so stvari, ki v današnjem času pomenijo veliko za osnovno preživetje, niso pa poceni. Na drugem mestu se pojavi varčevanje za starost, kar je razumljivo, saj si na stara leta vsi želimo biti finančno stabilni in varni. Nadaljnji razlogi za varčevanje so še naložba za družino, za razne nakupe, za nakup stanovanja oziroma hiše in podobno.
Motivov za varčevanje očitno ne zmanjka. Kaj pa vrste varčevanja? Ali imate v banki varčevanja, ki omogočajo izpolnjevanje zgornjih želja?
Ponudba varčevanj je v Hypo banki široka: klasični kratkoročni ali dolgoročni depoziti, Rentno varčevanje, HYPO Plus varčevanje s fiksno (Hypo Plus fix) ali variabilno obrestno mero, kjer so možna mesečna minimalna vlaganja, Rastoči depozit − vezava prihrankov za en mesec z možnostjo podaljševanja in druge oblike varčevanja, prilagojene vsem možnim željam. Trenutno najbolj aktualno varčevanje pri nas je »Sanjski depozit«, kratkoročno varčevanje z dobo od 4 do 11 mesecev. Gre za depozite z obrestno mero 3 odstotke in nad 2000 evrov. Če ponazorim s številkami: v štirih mesecih varčevalec, ki vloži 2000 evrov, pridobi 20 evrov, v 11 mesecih pa se mu nabere za več kot 100 evrov obresti. Seveda pa je že nekaj let pri nas zelo priljubljeno varčevanje Hypo Plus – varčevanje z mesečnimi pologi, minimalno 20 evrov na mesec, s tem, da lahko varčevalec poljubno dodaja vsak mesec dodatna sredstva. Obrestna mera je privlačna, varčevalec pa se lahko odloči med variabilno ali fiksno obrestno mero ter dobo varčevanja od enega do pet let.
Ali varčevalcem, ki pridejo k vam, ponujate tudi svetovanje, če se ne morejo odločiti za najprimernejšo obliko varčevanja?
Svetovanje stranki je del vsakdanjega bančnega posla. Bodočega varčevalca najprej vprašamo po namenu varčevanja in mu nato oblikujemo ponudbo oziroma svetujemo. Potem se lažje odloči, ali želi varčevati namensko ali nenamensko, ali želi varčevati kratkoročno ali dolgoročno ter, kar je najpomembnejše, koliko sredstev na mesec ima na voljo za varčevanje. Končno pa mu lahko bančni svetovalec pomaga izbrati zanj najbolj primerno obliko varčevanja.
Živimo v negotovih časih. Kaj lahko kot strokovnjak na tem področju svetujete vsem Slovencem?
V negotovih časih, kakršni so trenutno, priporočam večino varčevanja v obliki bančnega depozita glede na želje in potrebe varčevalca. Trenutni nivo obrestnih mer namreč zagotavlja primerno donosnost, praktično brez tveganja. Del prostih sredstev pa bi kljub vsemu namenil naložbam v skladih in prvovrstnih vrednostnih papirjih, pri čemer naj nas vodi pravilo razpršenosti posameznih naložb.
