Zgleden primer tega nauka je novonastajajoče naselje energetsko varčnih hiš Moj novi dom, ki ga gradi Eko Gradvest v Komendi. Občina Komenda je namreč znano poplavno ogrožena, vendar največkrat zaradi podcenjevanja sicer prelepih naravnih danosti, ki jih lega občine ponuja.

»Poimenovanje zemljišča, kjer raste zgledno načrtovano in urejeno naselje Moj novi dom, je bilo močvirni travnik. Zato se nam je najprej zastavilo vprašanje, kako ta močvirni travnik spremeniti v ustrezno kakovostno stavbno zemljišče. Z novimi znanji in tehnološkimi rešitvami to ni več nepremagljiv problem,« razlaga Marijan Fras, direktor podjetja Eko Gradvest.

Sanacije močvirnega travnika so se lotili tako, da so najprej upoštevali naravne (!) danosti. Travnik je namreč za svojo prvotno namembnost (se pravi travnika) že imel urejeno drenažo. Zato so najprej ta drenažni sistem obnovili in ga nadgradili z očiščenimi jaški ter novimi, zmogljivejšimi odvodnimi cevmi, ki so primarnega pomena. Po tem so ves sistem pokrili s posebnim filcem, da poznejše nasutje zemljine ne bi zaprlo teh drenažnih jaškov. Na tako pripravljen teren so nasuli 80 centimetrov zemlje, ki je po strukturi drugačna, se pravi prepustna.

To pomeni, da spodnji postroj meteorne vode odvodnjava že sam. Zgornji postroj, 80 centimetrov novonasute zemljine, najprej uporabi meteorne vode za lastno vegetacijo, saj zadržuje vlago. Z nasutjem zemljine na 35.000 (!) kvadratnih metrih, kar seveda ni ravno zanemarljiva površina, so najprej ugodili upravnim postopkom za gradnjo naselja prav zaradi stoletnih voda, hkrati pa so kot dober gospodar poskrbeli za varnost novih naseljencev pred morebitnimi poplavami. To namreč zahteva tudi Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), ki je soglasodajalec v upravnem postopku.

»Z nasutjem zemljine nismo kvarili naravnih danosti, kakovost naselja je tako le še višja, saj bi sicer lahko z buldožerjem zemljišče tudi drugače uredili in ne bi sodilo v to okolje,« je še poudaril Marijan Fras. Strinjati se moramo z njim, da morajo biti posegi v naravo premišljeni, sicer nam narava vrne posledice, ki nas ravno ne razveselijo. V naselju Moj novi dom so zadnji »test« narave prestali brez posledic, kar potrjuje, da so bila njihova razmišljanja, načrtovanja in ravnanja pravilna.

Ob tem velja ponoviti, da so en problem meteorne vode, ki padejo na določeno zemljišče, drugo pa so poplavne hudourniške vode z okoliških gričev, ki pritečejo z različnimi vodotoki. V občini Komenda jim največ težav delata Tunjica in Pšata s svojimi pritoki, in le z zadrževalniki zgorajvodno bodo lahko rešili ta problem. Torej je zdaj na vrsti občina, da obvlada poplavne vode, s čimer se ubadajo že več kot 20 let. Rešitev je tudi po nasvetih vodovarstvenih strokovnjakov v gradnji vodnih zadrževalnikov nad naselji. Torej ob izvirih. Poseben problem pa je most pod cesto v ravnini, ki žal deluje sicer kot „zadrževalnik poplavne vode“, vendar to pomeni, da poplavlja nezaščitena zemljišča nad njim. Med drugim tudi cesto med Komendo in Podborštom, ki vodi tudi v omenjeno naselje, ki na pretok Pšate in Tunjice nima nobenega vpliva.

V omenjenem naselju Moj novi dom sicer meteorne vode odvajajo s streh v kanalizacijo, ki je na koncu naselja uravnavana z lastnim razbremenilnikom. Poudarka vredno je tudi to, da je kritina objektov v naselju Moj novi dom s posebnim peščenim posipom, ki na določen način tudi deluje kot zadrževalnik meteorne vode in hkrati kot ionizator, ki razbija vodne kapljice, kar za naselje, ki želi sobivati z naravo, ni zanemarljivo.