»Kaj menite o električnih radiatorjih, električnih marmornatih ploščah oziroma kaj o tem, da v hiši vseeno napeljem centralno ogrevanje?« Zapleteno vprašanje; lahko bi rekli, da ima množico odgovorov.

Splošnega odgovora na tako vprašanje skoraj ni mogoče dati, kajti ob odločitvi za ogrevanje je treba upoštevati številne dejavnike. Tako je zagotovo eden najpomembnejših način bivanja in uporaba posameznega objekta, nato njegova izoliranost, kot tretje finančne možnosti in še bi lahko naštevali.

Izolacija

Objekt sem sicer postavil na drugo mesto, ampak naj najprej začnemo ravno z njim. Problem počitniških hiš in še posebno zidanic je pogosto slabša izoliranost, kar je po svoje dokaj skregano z uporabo praktično vseh virov ogrevanja, še posebno pa električnih. Vprašali boste, zakaj. Zato, ker je kolikor toliko racionalno ogrevanje z električnimi sistemi le v dovolj izoliranih objektih, medtem ko pri slabo grajenih toplota enostavno prehitro uhaja skozi stene.

Kaj vam torej svetujemo kot prvi korak? Ne morda to, da takoj izolirajte celoten objekt, vsekakor pa je smiselno poskrbeti za stavbno pohištvo in vsaj zamenjavo ter obnovo tesnil na oknih in vratih. Na tak način boste že veliko naredili za to, da vam toplota ne bo tako uhajala skozi vse reže. Drugi smiseln in še vedno relativno finančno nezahteven ukrep pa je izoliranje podstrešja in kleti. Zidanice imajo navadno neizkoriščeno podstrešje in tako je dovolj, da zgornjo ploščo (ki je lahko tudi lesena) dodatno izolirate s pomočjo ene izmed izolacij. Na primer s papirnatimi ali lesenimi kosmiči, ki se jih le raztrese, ali pa mehko izolacijo iz kamene ali steklene volne.

Tu je še klet. Ta se naj bi koristila za shranjevanje vina, zaradi pogosto neizolirane plošče pa prihaja do tega, da hlad prodira v zgornje prostore, kar povzroča večjo porabo toplotne energije za ogrevanje, topla betonska plošča pa ogreva klet, kjer sicer želimo nižjo temperaturo. To težavo lahko rešite tako, da na strop kleti namestite trdo toplotno izolacijo (stiropor, kamena volna), položite mrežico in vse skupaj zakitate ter prebarvate. Na tak način boste v veliki meri tudi zmanjšali pojav kondenza v prostoru.

Skupaj pa boste z vsemi temi tremi ukrepi, ki ne bodo pomenili ogromne finančne obremenitve, veliko naredili na poti proti kolikor toliko sprejemljivi izoliranosti objekta. Poleg tega pa še praktičen nasvet. Nekateri namreč v kletne prostore namestijo hladilnike in zamrzovalnike, potem pa se pritožujejo nad pretoplo kletjo. Razlog je preprost. Hladilnik je toplotna črpalka, ki za to, da hladi notranjost naprave, segreva zunanji zrak, in tako ne sodi v prostore, ki naj bi bili hladnejši.

Zdaj pa način bivanja in uporabe objekta. Najprej razdelite celoten objekt na določene cone, ki jih želite ogrevati.

Klet

Glede na to, da govorimo o zidanici, poglejmo najprej v klet. Kakovost kleti je odvisna od gradnje, številni vinogradniki pa imajo tla pod sodi nebetonirana. Golo zemljo. To izhaja še iz starega načina hranjenja vina v lesenih sodih. Tako je v kleti morda bolj smiselno razmišljanje o hlajenju kot o ogrevanju. V številnih kleteh boste namreč videli klimatske naprave, ki poleti in tudi jeseni poskrbijo za hlajenje ali pa dodatno ogrevanje, če je na primer to potrebno za spodbujanje vrenja. Tudi zato morate na primer o namestitvi toplotne črpalke v kleti temeljito razmisliti ali pa se vsaj zavedati, da jo boste morali ob vretju morda celo izključiti, saj se lahko zgodi, da zaradi prehladnega prostora (toplotna črpalka jemlje temperaturo okoliškemu zraku zato, da potem ogreva notranji medij) sploh ne bo prišlo do vrenja mošta.

Bivalni prostori

Preselimo se sedaj v bivalno nadstropje. V primeru, da boste v vikendu bivali le ob koncih tedna ali lepih popoldnevih, je verjetno smiselno poskrbeti za lokalno ogrevanje, s tem, da bi vam v tem primeru priporočal peč na drva, v kuhinji pa klasičen štedilnik na drva. Prednost ogrevanja z lokalnimi pečmi je v tem, da prostor relativno hitro ogrejemo, še posebno manjšega, slabost pa seveda to, da je treba peč ali štedilnik nalagati, in seveda tudi to, da potrebujemo enega ali več dimnikov. Obstajajo tudi različne rešitve kombiniranega ogrevanja z dodajanjem toplovodnega ogrevanja, tako da s pomočjo ogrevanja vode v štedilniku ali morda celo v lončeni peči grejemo dodatne radiatorje. Praviloma se ti sistemi ne obnesejo najbolje, tako da strokovnjaki bolj priporočajo ločene peči ali kovinske lokalne peči ter tudi etažno centralno ogrevanje, ki ga je mogoče krmiliti s pomočjo sistema regulacije in časovnih ur.

Morda za konec še izkušnja enega izmed naših bralcev. Zakonski par iz Ljubljane je zgradil čudovito brunarico v vasi pod Blegošem. Hišico sta najprej ogrevala z lokalno krušno pečjo, kmalu pa sta ugotovila, da je treba ogreti ves objekt in ne le spodnje prostore, kajti v počitniški hiši sta vendarle preživela vrsto dni. V gorah je najlepše ravno jeseni in v zimskih dneh, nerodno pa je bilo tudi to, da je moral gospod pred odhodom na vikend skoraj en dan prej oditi na Gorenjsko in zakuriti peč. Tako sta se odločila za centralno ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom, sodobno pečjo in dobro regulacijo. In rezultat? Glede na to, da je objekt dobro izoliran, ogrevanje še zdaleč ni tako drago, kot so ju strašili. Predvsem pa je v vseh prostorih prijetno toplo. Pa če je zunaj tri metre snega... Krušna peč pa še vedno seva svojo prijetno toploto.

Seveda pa je mogoče v različnih objektih, tudi počitniških, uporabiti različne načine ogrevanja. Vse od toplotnih črpalk, električnih in marmornatih radiatorjev do infrardečih panelov in drugih sistemov. Vendar o tem več v eni izmed naslednjih prilog Moj dom.