Slovenska podjetja zelo nerada sodelujejo z mladimi, ki so šele stopili na samostojno oblikovalsko pot. Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Visoka šola za dizajn in podobne izobraževalne ustanove zato že med časom študija spodbujajo študente, da se dokažejo s sodelovanjem na natečajih, s pošiljanjem ponudb in idej različnim podjetjem, sodelovanjem na razstavah…

juremiza.jpg

Jedilna miza, Jure Benčina

Največja referenca pa so seveda že izvedeni projekti, ki neposredno pokažejo vrline posameznega oblikovalca oziroma arhitekta. Tako se potem postopoma gradi mreža novih poznanstev, oblikovalci dobivajo nova naročila in si ustvarjajo ime. Samostojni oblikovalec se mora znati sam promovirati in prodajati. Pričakovanja, da bodo potencialni naročniki potrkali na njegova vrata sami, so brezplodna.

Nezaupljivi do novosti

jure_bencina_lamelni_stol.jpg

Lamelni stol, Jure Benčina

Jure Benčina, mladi arhitekt in samostojni oblikovalec, ki se je med drugim predstavil tudi na borzi Top idej lanskoletnega pohištvenega sejma Ambienta v Ljubljani, pojasnjuje, da je samostojna pot oblikovalca precej drugačna kot delo le za eno podjetje: »Videti je, kot da se slovenska podjetja bojijo sodelovanja z mladimi, neuveljavljenimi oblikovalci. Strah jih je stroškov za razvoj novih izdelkov oziroma vlaganja v novosti.«

»Težava je predvsem v tem, da se podjetja ne odločijo za sodelovanja z oblikovalci. Svetel primer je na primer Gorenje, vendar tudi pri njih sodelujejo le z že uveljavljenimi imeni, prek katerih se potem njihovi izdelki bolje prodajajo.«

Slovenija je majhen trg

jure_bencina_barski_stol.jpg

Barski stol, Jure Benčina

Pohištveni sejem Ambient je borzo Top idej zasnoval kot razstavo mladih oblikovalcev, na kateri so predstavili ideje, skice, prototipe izdelkov… Organizatorji so želeli predvsem spodbuditi vez med ustvarjalcem in končnim naročnikom, proizvajalcem. Kljub navdušenju in iskrenemu zanimanju - obiskovalcev, predstavnikov podjetij, novinarjev - pa do konkretnejših oblik sodelovanja ni prišlo.

»Glavni izgovor potencialnih naročnikov je bil, da se »v Sloveniji tega proda zelo malo«, kar pomeni, da se na nek način bojijo širitve na tuji trg. Morda se enostavno bojijo neuspeha ali pa smo resnično premajhni za kakšen konkretnejši razvoj. Kljub odličnemu odzivu ljudi sem pogrešal kontakte s konkretnimi investitorji, ki bi bili pripravljeni vložiti v nek izdelek in ga spraviti v redno prodajo oziroma proizvodnjo. Če bi bil izdelek že pripravljen za prodajo in ne bi bil na ravni prototipa, bi morda do sodelovanja prišlo hitreje,« pojasnjuje Benčina.

Kljub boljšim pogojem za delo, ki jih mladim ponuja tujina, pa se Benčina za odhod tja ni odločil: »Enako kot doma si je treba tudi v tujini ustvariti krog poznanstev in najti nekoga, ki bo investiral v tvoj izdelek. Morda je lažje iti v tujino takrat, ko imaš že kaj pokazati, in ne takoj po zaključku študija.«

Drugačnost in inovativnost

Jure Benčina pravi, da pri oblikovanju izdelkov teži k svežini oblik in inovativnemu principu oziroma konceptu. Zanimata ga ozadje in logika nekega izdelka. Navdih črpa iz vsakdanjega življenja. Zbodejo ga težave pri rokovanju z vsakdanjimi izdelki, ki jih poskuša izboljšati, reševati ali na novo predstaviti.

Na podoben način je zasnoval tudi svoj počivalnik, ki ga je poimenoval Ježevec: »Trg ponuja ogromno masažnih stolov. Pogled v zgodovino nam pove, da so podobne stole izdelovali že fakirji. Prilagoditi fakirski stol sodobnim zahtevam evropskega človeka, ga izboljšati, izpeljati obliko, dodelati koncept – to pa je že izziv, vreden oblikovalca.«