Na voljo je več različnih certifikatov

V Sloveniji lahko stavbo ovrednotimo po različnih certifikatnih sistemih, od angleškega do ameriškega ali nemškega, lahko pa tudi po kakšnem bolj eksotičnem (denimo japonskem). To pomeni, da imata lahko dva soseda dva različna certifikata. Vendar pa s tem ni nič narobe. Slovenija zaradi svoje majhnosti pač ni razvila svojega sistema, ampak uporablja tuje. Pomembno je le, da gradite varčno in zeleno, ter pridobite dokument, ki to črno na belem potrjuje.

yanonali_ct_leed_plaque.jpg

Robert Smodiš, arhitekt in predsednik Društva za sonaravno gradnjo, pravi, da certifikat podeli neodvisna ustanova, proces ocenjevanja pa vodi njen pooblaščen avditor. Priporoča, da se investitorji za pridobitev certifikata prijavijo že v najbolj zgodnji fazi načrtovanja, saj lahko tako s pomočjo avditorja predvidijo ustrezne ukrepe in rešitve, ki jim bodo omogočili pridobitev dokumenta o trajnostnih odlikah njihove gradnje.

Najstarejši sistem vrednotenja je britanski BREEAM, ki se je pojavil leta 1990 in so ga za zgled vzeli tudi vsi, ki so se pojavili kasneje. Seveda je bil v dvajsetih letih tudi sam znatno posodobljen. Poleg njega se slovenski investitorji po navadi odločajo še za pridobitev ameriškega LEED-certifikata ali nemškega DGNB-certifikata. Društvo za sonaravno gradnjo najbolj priporoča prav slednjega, in sicer, kot pravi Smodiš, zato, ker je nekako najbližje slovenskemu prostoru: uporablja iste DIN- in EN-normative ter iste merske enote. To praviloma pomeni, da so tudi stroški certificiranja nižji, saj slovenskih standardov in predpisov ni treba prevajati v povsem druge.

chesnut_res_1.jpg

Sistem certificiranja ni zapleten

Seveda se vsi sistemi prilagodijo posebnim značilnostim določene regije, poleg tega pa različno vrednotijo tudi različne vrste stavb. Sistem DGNB ima tako posebne kriterije za upravne stavbe, industrijske stavbe, večstanovanjske stavbe, stavbe za trgovinsko dejavnost ali izobraževanje, hotele in mestne četrti. Predsednik Društva za sonaravno gradnjo pojasnjuje, da so večinoma vrednotene novogradnje, da pa je mogoče certificirati tudi prenovljene objekte.

Postopek pridobitve certifikata ni zapleten. Investitor izbere avditorja, ki njegov projekt registrira za pridobitev certifikata. Skupaj zbereta vso potrebno dokumentacijo, ki jo avditor nato predloži v dodaten pregled. Če predložena dokumentacija izpolnjuje vse zahteve sistema, investitor prejme uradni dokument.

green_home_interior.jpg

Certifikat uradno dokazuje kakovost nepremičnine

Certifikat poveča vrednost nepremičnine, poleg tega pa njenim uporabnikom zagotovi, da živijo v zdravem objektu. Kot pravi Robert Smodiš, tudi sam avditor: "Proces certificiranja tako investitorju kot tudi poznejšemu najemniku ali kupcu omogoči podroben in transparenten pregled nad kvaliteto objekta, hkrati pa pridobljen certifikat objekt klasificira in omogoči njegovo enostavno primerjanje z drugimi objekti na trgu in s tem tudi ustrezno tržno pozicioniranje."

green_home_designs_2.jpg

Certifikat je torej uradni dokument, ki povsem transparentno izkazuje odlike določene stavbe. Z njegovo predložitvijo morebitnemu kupcu ali najemniku lastnik nedvomno dokaže njeno vrednost in zato povsem upravičeno zahteva višje plačilo.