Povsem posebno ekološko skupnost sta Erica in Matt Hogan osnovala čisto po naključju. Iskala sta manjši počitniški dom sredi narave - nekaj povsem preprostega in prijetnega. Ogledala sta si deset zemljišč, najbolj pa ju je pritegnilo eno, ki je kasneje postalo Finca Bellavista. V prelepem gozdu sta želela zgraditi leseno drevesno hiško. Toda zemljišče je bilo veliko kar 2.500 arov in si ga seveda nista mogla kar tako privoščiti, zato sta pričela razmišljati, kako bi to lahko spremenila. Tako se jima je porodila ideja, da bi morda leseno drevesno hiško želeli postaviti tudi kateri izmed njunih prijateljev in znancev. 

finca_bellavista.jpg

Načrt je postati povsem običajno stanovanjsko naselje

Danes je naselje Finca Bellavista prva povsem moderna in načrtovana skupnost na drevesih. Z gradnjo so pričeli pred približno tremi leti, do sedaj pa so investitorji prodali kar šestinštirideset parcel. Skupnost se pospešeno razvija, toda čeprav sta Hoganova najprej menila, da bodo njeni stanovalci tu prebivali kar ves čas, je takšnih hišk le pet, ostali pa prihajajo občasno, nekateri svoje nepremičnine tudi oddajajo.

Skupnost je torej trenutno predvsem počitniška, vendar pa Erica in Matt še vedno menita, da bo z razvojem infrastrukture tudi čedalje bolj stanovanjska. Posebno zato, ker vidita veliko priložnosti za zaposlitev. Naselje je seveda opremljeno z internetno povezavo in eden izmed prebivalcev iz drevesne hiške že vodi svoje telekomunikacijsko podjetje.

finca_bellavista_4.jpg

Od kupcev zahtevajo okolju prijazno obnašanje

Naselje ima tudi skupno hiško z veliko kuhinjo in jedilnico ter teraso za posedanje; sicer pa so za samo gradnjo svojih hiš odgovorni lastniki. To pa niti ni tako lahka naloga, saj je možnosti resnično veliko. Kot se razlikujejo drevesa, se lahko namreč razlikujejo tudi prebivališča na njih. Toda Finca Bellavista ima tudi svoje gradbeno podjetje, ki nudi obsežne sezname predlogov, ki so v določenih okoliščinah mogoči.

Pred gradnjo mora gradbene načrte potrditi tudi okoljski odbor vlade Kostarike. Skupnost pa tudi sicer izredno pazi, da imajo čim manjši vpliv na okolje. Od kupcev zahtevajo postavljanje čim manjših domov (hiška Hoganovih ima tako dve nadstropji, štirinsedemdeset kvadratnih metrov terase in enainštirideset kvadratnih metrov notranjih prostorov), vse hiške pridobivajo solarno energije, ki se zbira v skupnem omrežju, vse pa zbirajo tudi deževnico. Kot večina podeželskih delov Kostarike morajo svoje odpadke odvažati sami, zato še posebno pozornost posvečajo recikliranju, kakor tudi siceršnji čim manjši porabi.

Trenutno je šestdeset odstotkov lastnikov drevesnih hišk Američanov, petintrideset odstotkov Kanadčanov in pet odstotkov Evropejcev. Kako živijo, si lahko bolj podrobno ogledate tudi v fotogaleriji.