Tisti čarobni gumb za centralno uravnavanje temperature v stanovanju je še vedno pomemben, toda še bolj je pomembno, kako imamo urejen ves energetski sistem objekta. Večina nas bo ob tem vprašanju najverjetneje najprej pomislila na način ogrevanja (radiatorsko, talno, stensko...) in uporabo energenta (kurilno olje, zemeljski plin, peleti, drva...). Dovolj poučeni pa vedo, da je to v prvi vrsti odvisno od lastnosti uporabljenih materialov pri gradnji ali sanaciji vsega objekta in ne le od uporabljenega sistema ogrevanja. Izolacija oboda objektov postaja zaradi vse bolj zaostrenih razmer na trgu energentov upravičeno vse pomembnejša. S primerno »oblečenim« objektom namreč najprej lahko veliko privarčujemo, hkrati s tem tudi prispevamo k zmanjševanju onesnaževanja okolja z zmanjšano porabo kuriv. Ne smemo pa pozabiti niti na namero Evropske unije, katere del smo tudi mi, da bodo po letu 2020 vsi objekti energetsko samozadostni. Smela ambicija, ki je ne gre prezreti. Najbrž bo težko uresničljiva, je pa njeno poslanstvo dovolj zgovorno.

Sanacija

Pri novogradnjah se investitorji danes lahko seznanijo z mnogimi podrobnostmi in vnaprej izberejo želene materiale ter načine izvedbe določenih del. Pri že zgrajenih objektih, ko želimo sanirati obstoječe stanje, je lahko to vprašanje bolj zapleteno, vendar ne nerešljivo. Pomoč pri tem ponuja podjetje Eko Gradvest, ki med drugim gradi naselje Moj novi dom v Komendi. Tu so namreč v posameznih gradbenih fazah nabrali bogate izkušnje, ki jih lahko zdaj prenesejo tudi v druge klimatske in gradbene razmere povsod po Sloveniji. Da jim gre zaupati, pove dejstvo, da so pri gradnji naselja Moj novi dom v Komendi prehitevali zdaj zahtevane minimalne standarde za novogradnje. Te izkušnje tako lahko koristno uporabijo tudi pri sanaciji že zgrajenih objektov drugod po Sloveniji.

streha1.jpg

Kot pravi direktor podjetja Eko Gradvest Marijan Fras, je prvi nasvet za sanacijo že obstoječih, a neprimerno izoliranih objektov ta, da je treba začeti dela na strehi. Najprej zato, ker primerno urejena »kapa« pozneje varuje ves objekt pri vseh nadaljnjih posegih na njem.

Streha

Pri energetski sanaciji objekta namreč ne smemo spregledati dejstva, da največ ogrevalne energije izgubimo prav skozi ostrešje, če to ni primerno izolirano. Prav gotovo ni treba opozarjati, da se ogreti zrak dviga in »zapusti« prostor, kjer mu je to pač omogočeno. Zato so temu v Eko Gradvestu posvetili posebno pozornost. Za strešno kritino so izbrali jeklene plošče s posebej lomljenim peščenim posipom. Za tako kritino je značilno, da poleg trdnosti zmore tudi določeno stopnjo fleksibilnosti, kar je pomembno denimo pri udaru toče. Hkrati pa zaradi hrapave površine zadržuje drsenje snega in omogoča enakomernejše prelivanje vode ob večjem deževju. Garancija zanjo je kar 50 let.

Sama kritina pa ne pomeni prav veliko v energetskem smislu, če pod njo ni ustrezno izvedenega podkonstrukcijskega sistema izolacije od prezračevalnega kanala, sekundarne kritine, ustreznega izolacijskega polnila med in pod špirovci do zaključnega notranjega ometa. V primeru vgradnje strešnih oken je spet pomembno, kako z ustreznim sistemom preprečimo nastajanje toplotnih mostov in nepotrebno izgubo energije. Le s celovitim pristopom pri novogradnji ali sanaciji objektov lahko pričakujemo, da bo tisti čarobni gumb (denimo v dnevni sobi) res čarobni...

Fasada

Na novogradnjah, ki jih zdaj končujejo po standardih za nizkoenergetske objekte in po željah naročnikov tudi po standardih za pasivno gradnjo (velja tudi za večstanovanjske objekte), nameščajo na fasado 16 centimetrov debele lamele iz kamene volne, ki je poleg izolativnosti hkrati tudi protipožarna zaščita. Ob debelini izolacije (v obravnavanemu primeru so objekti grajeni iz opeke, ki akumulira temperaturo objekta, česar ne gre spregledati) je zelo pomembno, da izdelajo fasado, ki hiši omogoča »dihanje«.

streha.jpg

To pa zahteva, da pri nameščanju uporabijo kompatibilne materiale, kot so lepila (v posebnih primerih sanacije tudi sidranja) za lepljenje lamel na osnovni zid in za silikonski zaključni omet. Klasični zaključni omet iz silikonske smole so opremili z novo nanotehnologijo. Tak omet je z dodatki za vodoodbojnost visokohidrofoben, s samočistilnim učinkom zmanjšuje tvorbo mahu, alg in plesni. Na voljo je tudi velika izbira barvnih tonov. Te izkušnje so dobrodošle tudi pri obnovi fasad na starejših objektih.

Prezračevanje

Pri energetski sanaciji obstoječih objektov je pomembno tudi zunanje stavbno pohištvo (okna, vhodna vrata...). Sodobni sistemi omogočajo učinkovito zmanjševanje toplotnih izgub, ki so doslej izpuhtele skozi okna v naravo. Toda maksimalna zrakotesnost in izolativnost oken sprožita drugo vprašanje. To je prezračevanje prostorov. Delna in »zastarela« rešitev je odpiranje oken. Če imate čas za to...

Celovita rešitev je rekuperacija. Ta se spet vrne na tisti čarobni gumbek v dnevni sobi, čeprav je to le prispodoba. Rekuperacija namreč omogoča tako ustrezno prezračevanje kot varčevanje z energijo. Pri novogradnjah je načrtovanje tega danes že samoumevno, pri sanaciji objektov pa priporočljivo. Pri novogradnjah so kanali za prezračevanje načrtovani v določenih notranjih stenah. Pri sanaciji objektov pa lahko pred vgrajevanjem zunanje izolacije rekuperacijske razpeljave izvedemo z zunanje strani objekta in s prebojem sten vpeljemo v želene prostore. O tem je primerno razmisliti pravi čas, saj je pozneje, ko je fasadni sloj končan, vsak drugi poseg seveda bolj zahteven.