Število sončnih elektrarn se je stopnjevalo proti koncu leta, predvsem zaradi razčiščene nejasnosti glede pridobivanja gradbenih dovoljenj za njihovo postavitev.

Škoda zaradi nejasnosti glede gradbenih dovoljenj

Slovensko gospodarstvo je v nekajmesečnem obdobju, ko so vlagatelji od ministrstva za okolje in prostor dobivali različne informacije o potrebnosti gradbenih dovoljenj za postavitev strešnih sončnih elektrarn, po ocenah združenja utrpelo neizmerno škodo. Ta je zaustavila preko več milijonov evrov vrednih naložb in ogrozila številna delovna mesta v tej visoko tehnološki panogi.

Konec septembra so se razmere glede gradbenih dovoljenj za sončne elektrarne razrešile z dopolnitvami uredbe o energetski infrastrukturi, v katerih je jasno navedeno, da strešne sončne elektrarne do 1 MW gradbenega dovoljenja ne potrebujejo.

Investitorji konec leta pohiteli z naložbami

Z leta 2009 sprejeto uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, so vlagatelji v zelene naložbe dobili shemo podpor v obliki zagotovljenih odkupnih cen. Ta po oceni združenja dobro deluje in omogoča dolgoročne ter varne naložbe. Z začetkom letošnjega leta pa so se cene zagotovljenega odkupa znižale, zato so investitorji ob koncu leta 2010 pohiteli z naložbami in si tako zagotovili ugodnejši 15-letni zagotovljeni odkup električne energije.

V registru deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov, ki ga vodi agencija za energijo, je bilo konec novembra 2010 vpisanih skupno 495 sončnih fotonapetostnih elektrarn. Po predvidevanjih Združenja slovenske fotovoltaične industrije pa so jih decembra vnesli še precej, njihovo število pa se je močno približalo 600.