V odločbi so zapisani vsi glavni pogoji, omejitve in usmeritve za njeno izvršitev. Lastnik mora sodelovati pri skupni izbiri in označitvi dreves za posek. Pri postopkih je treba skrbeti za racionalnost, kar za (manjšega) lastnika pomeni predvsem to, da pridobi dovoljenje za sečnjo in druga dela, ki jih bo lahko opravil v več letih. Upravni postopki imajo tudi to posebnost, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

V primeru nujnih varstvenih sečenj, največkrat v primeru žarišč podlubnikov, gozdar sam označi drevje za posek in z odločbo določi tudi rok izvedbe. Po drugi strani pa se sanitarnih sečenj in preventivnih varstvenih del lastnik lahko loti tudi brez odločbe, vendar mora prej obvestiti gozdarja.

Izvajanje del v gozdovih

Dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik, pri tem mu lahko pomagajo zakoniti dediči in njihovi zakonci ter v obliki medsosedske pomoči tudi drugi iz bližnje okolice, če je delo opravljeno brez plačila. Dela lahko opravljajo tudi združenja za medsosedsko pomoč, to so strojni krožki, ki so pravne osebe po predpisih o društvih in opravljeno storitev zaračunajo.

Lastnik lahko dela odda v izvajanje registriranim izvajalcem, to je gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom ali kmetom, ki imajo registrirano ustrezno dopolnilno dejavnost na kmetiji. Kdor ve, da bo iskal izvajalca del za sečnjo in spravilo, naj pri izdaji odločbe to pove gozdarju. Dobil bo kopijo odkazilnega manuala, kjer je razvidna struktura označenega drevja za posek po drevesnih vrstah in debelinskih stopnjah.

Ustrezno znanje in oprema sta bistvenega pomena

Kdor dela v gozdu, se mora zavedati nujnosti znanja, primerne opremljenosti in tudi odgovornosti z vidika predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Osnovno znanje o pravilnem in varnem delu pri sečnji, krojenju in spravilu lesa ter izvajanju negovalnih in varstvenih del dobijo lastniki na Zavodu za gozdove, ki skupaj s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna izvaja prilagojene tečaje.

Poleg znanja je bistvena oprema, tako osebna kot delovna sredstva. Izkušnje kažejo, da je prava odločitev nakup bolj kakovostne opreme najbolj uveljavljenih proizvajalcev. Pomembno je tudi, da človek nevarnih del nikoli ne opravlja sam, da ima možnost poklicati po telefonu in da dosledno varuje svoje zdravje.

Gradnja gozdnih prometnic in posegi v prostor za potrebe drugih dejavnosti

Gradnja oziroma rekonstrukcija gozdne ceste gre lahko po postopku, ki ga zakonodaja določa za enostavne gradbene objekte, vendar dolžina gozdne ceste ne sme presegati 2 kilometra in se ne priključuje na javno cesto. Gradbeno dovoljenje ni potrebno, vendar morajo lastniki gozdov oziroma tisti, ki ima pravico graditi, vložiti na Zavod pobudo za določitev elaborata ničelnice, potem pa mora nekdo od pooblaščenih projektantov izdelati načrt ceste in pridobiti potrebna soglasja.

Za daljše ceste in tiste, ki se priključujejo na javno cesto, je poleg elaborata ničelnice potrebna zahtevnejša projektna dokumentacija, pred gradnjo in posekom drevja na trasi pa je treba pridobiti tudi gradbeno dovoljenje na upravni enoti. Z izjemo del, ki jih opravi Zavod, mora investitor gozdne ceste navedeno dokumentacijo plačati.

Nujni ukrepi v primeru naravnih nesreč

Kadar so gozdovi poškodovani zaradi naravnih nesreč, takojšnja gradnja gozdne ceste pa je nujna za pravočasno sanacijo, Zavod izdela načrt za nujno gradnjo v okviru sanacijskega načrta gozda.

Pri gradnji gozdne vlake do dolžine enega kilometra (postopek za enostavni objekt), lastnik gozda poda na Zavod vlogo, ta nato izvede označitev trase, označi drevesa, ki se jih sme posekati, in določi druge pogoje za gradnjo. Postopek je za lastnika brezplačen. Če gre za daljše vlake, je treba upoštevati  postopek za gradnjo nezahtevnih objektov, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja.

Sprememba namembnosti zemljišča

Gradnje in drugi posegi v gozdove za potrebe negozdarskih dejavnosti, tudi za spremembo gozda v kmetijsko zemljišče ali gradnjo pomožnega objekta, so možni samo v okviru konkretnih določil o namenski rabi prostora v prostorskem planu občine. Izjema je krčitev gozda za kmetijsko rabo, ki jo je možno izvesti na površini do največ 0,5 ha. Krčitev ni možna, če gre za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom, pri izjemno poudarjenih vlogah gozdov Zavod lahko postavi tudi pogoje za omilitev negativnih posledic. Za vse te krčitve in gradbene posege je potrebno pridobiti soglasje Zavoda.

Nespoštovanje postopkov velja za kršitev

Gradnja - ne glede na dolžino prometnice ali velikost objekta oziroma krčitve gozda za kmetijsko rabo - šteje za nedovoljen poseg v prostor. V primeru nesprejemljivosti posega je treba poleg prekrška ali celo kazenske odgovornosti vzeti v zakup tudi vzpostavitev v prvotno stanje.