Steklene fasade delimo na enojne - ena zastekljena ravnina iz zasteklitvenih elementov in dvojne - dvojna zastekljena ravnina z medstekelnim prostorom, v katerem je zrak.

Preprečevanje pregrevanja prostorov pri enojnih steklenih fasadah

Preprečevanje pregrevanja prostorov pri enojnih steklenih fasadah in uravnavanje klime poteka na naslednje načine:

  1. sončna zaščita je vgrajena v zasteklitveni sistem (sončno zaščitna stekla, ki odbijajo sončno energijo, vendar pa se zmanjša prepustnost vidnega sončnega sevanja),
  2. zunanja sončna zaščita - napušči, roloji, žaluzije, premične in nepremične sončne lopute,
  3. vmesna sončna zaščita – z lamelami, ki so vgrajene med stekli, z ročnim ali električnim uravnavanjem,
  4. notranja sončna zaščita v obliki vertikalnih lamel - zavese, roloji, žaluzije.

Najbolj učinkovita je zunanja sončna zaščita

Po učinkovitosti je najbolj primerna zunanja sončna zaščita, ker toplotni dobitki, ki nastanejo z direktnim sončnim sevanjem, ne prodrejo v stavbo in ostanejo zunaj njenega ovoja. Pri stavbah, visokih nad 20 metrov, zaradi vetra zunanja zaščita ni priporočljiva. Notranja zaščita je manj učinkovita, ker toplota prehaja v prostor in jo je treba iz prostora tudi odvesti.

Dvojne steklene fasade

Pri dvojnih fasadah je zunanja steklena stena v večini primerov iz varnostnega kaljenega ali lepljenega stekla. Skozi odprtine za zrak je omogočeno prezračevanje fasadnega vmesnega prostora. Zunanja stena deluje kot zaščita pred hrupom in neugodnim vremenom. Fasadni vmesni prostor je lahko prehoden in služi za vzdrževanje obeh steklenih fasad. Po uporabnosti je lahko deljen po vertikalnih ali horizontalnih oseh ali etažah ali nedeljen. Notranja zasteklitev je dvoslojna in v okvirju in zagotavlja zaščito pred toplotnimi izgubami pozimi.

V fasadnem vmesnem prostoru je nameščena sončna zaščita, ki notranji prostor ščiti pred poletnim pregrevanjem. Zrak v fasadnem prostoru se zaradi vzgona dviguje in izstopa skozi zgornje odvodne odprtine (lopute se odpirajo glede na temperaturo zraka), istočasno pa na spodnjem delu fasadnega prostora vstopa hladen zraka iz okolice. Prostori, ki mejijo na fasadni vmesni prostor, se prezračujejo umetno - skozi odprtine v notranji fasadni steni. Medprostor fasade je z bočnih strani zaprt.

Prednosti in pomanjkljivosti dvojnih fasad

Dvojne fasade imajo pred enojnimi fasadami naslednje prednosti: toplotne izgube so pozimi manjše; sončna zaščita je zaščitena pred vremenskimi vplivi in umazanijo iz zraka; v primerjavi s fasadami, ki imajo vgrajena sončna zaščitna stekla, dvojne fasade v prehodnem obdobju omogočajo visoke solarne dobitke, pri oblačnem vremenu pa boljšo prepustnost vidnega sončnega sevanja; zvočna zaščita proti zunanjem hrupu je učinkovitejša; možno je prezračevanje skozi okna tudi pri visokih zgradbah.

Dvojne fasade imajo tudi določene pomanjkljivosti. Ker se po fasadnem vmesnem prostoru lahko širi zvok, dim (v primeru požara) in vroč zrak, je treba  pri projektiranju objekta upoštevati vse požarno-varnostne zahteve.