Na sejmu so potekala številna predavanja in posvetovanja, posebej pa moramo tokrat omeniti posvet Kako do učinkovitejše gradnje, ki so se ga udeležili najvidnejši predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Inženirske zbornice Slovenije (IZS), Združenja za inženiring in Združenja za svetovalni inženiring pri GZS, Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, gradbeniki ter projektanti.

Le ministrstvo za okolje in prostor se je spet obnašalo, kot da njih tema ne zanima in kot da številne težave v slovenskem gradbeništvu niso tudi posledica slabega dela ministrstva. Ne le, da ni bilo ministra Karla Erjavca, z ministrstva enostavno ni bilo nikogar. In to kljub zgovornemu vabilu, ki sta ga poslala IZS in GZS: »Slabih praks načrtovanja in gradnje javnih objektov in ovir ter nedopustnih praks v graditeljstvu v Sloveniji je že preveč, zato je skrajni čas za spremembe – strokovno dosledne, preudarne in odgovorne. V času iskanja rešitev iz gospodarske krize je to še nujnejše, kot je bilo doslej.«

»Kdor bo preživel letošnje leto, bo imel prihodnje leto zelo veliko dela,« je pričakovanja slovenskega gospodarstva v uvodu v okroglo mizo predstavil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič in dodal, da lahko stroka in gospodarstvo predlagata ukrepe za izboljšanje stanja. V Sloveniji bi po njegovem prepričanju najbolj potrebovali izvedljive razvojne načrte in spremembo razvojne strategije, od vlade pa pričakujejo jasno razvojno strategijo na področju stanovanjske gradnje, graditve cest in železnic, izboljšanje zakonodaje ter zagotavljanje plačevanja opravljenega dela. Miličeva opozorila so alarmantna, še bolj pa so bile besede predsednika IZS Črtomira Remca, ki je našteval težave. Zakonodaja, ki pri nas ureja graditeljstvo, je pomanjkljiva in pri njenem nastajanju niso bistveno upoštevali pripomb stroke. Predpisi so še vedno bolj namenjeni upravnemu postopku kot gradnji in poznejši uporabi objekta, zakoni niso usklajeni z novosprejetimi pravilniki ... Problematika je posebno pereča na področju javnih gradenj. Na tem področju po njegovem prepričanju ni celovitih programskih zasnov, merila za izbor rešitev in izvajalcev so neustrezna, organiziranje in vodenje projektov je slabo, nihče ne odgovarja za storjene napake. Tudi v primeru napak v šentviškem predoru ni nihče odgovarjal – inženirska zbornica pa ne more ukrepati, če ni tožnika. IZS zato vladi in ministrstvom predlaga nujne ukrepe, kot so prenova zakona o graditvi objektov, uskladitev podzakonskih aktov, oblikovanje koncepta učinkovitega izvajanja javnih investicij, ki naj bi dobile odgovornega vodjo investicije, na ministrstvu za okolje in prostor pa naj bi ustanovili samostojni direktorat za graditev, saj je sedanja služba premalo učinkovita in strokovno podkovana.

Z njim so se strinjali tudi drugi udeleženci okrogle mize, še vedno pa je v zraku vprašanje, kako se bo odzvalo ministrstvo za okolje in prostor. Remec in minister Karel Erjavec sta se srečala 4. februarja letos. Na sestanku je IZS opozorila na organizacijsko neustrezno pozicioniranost področja graditve znotraj MOP in pomanjkanje kompetentnih kadrov ter pozvala MOP, da preuči zadnjo organizacijsko ureditev področja graditve, ki je pripeljala do poslabšanja stanja, in ustrezno ukrepa. Poleg tega je predlagala takojšnjo spremembo podzakonskih aktov s poudarkom na pravilniku o projektni dokumentaciji. Dogovorjeno je bilo, da MOP in IZS na delovnem sestanku pregledata konkretne pobude IZS in se dogovorita o spremembah. MOP je seznanil IZS, da se odloča o ponovnem začetku usklajevanja predloga zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. IZS je izpostavila tudi potrebo po takojšnjem pospešenem, med ministrstvom za gospodarstvo in MOP usklajenem izdajanju tehnične regulative ter ponudila svojo pomoč. Dogovorjeno je bilo, da IZS prevzame strokovni del priprave tehnične regulative, MOP pa zagotovi vodenje in koordiniranje priprave ter finančna sredstva.

Potem pa pride Megra in na posvetu ni nikogar z MOP. Poleg tega očitki in opozorila niso morda šele od včeraj, ampak na težave gradbinci opozarjajo že dalj časa, najbolj grozljivo pa je to, da gradbinci ugotavljajo, da je po sedanji zakonodaji projektna dokumentacija bolj namenjena upravnemu postopku kot temu, da bi služila kot celovita navodila za gradnjo in uporabo objekta.

Ob tem ne le, da bi moral poskočiti resorni minister, očitno bo moral tudi predsednik vlade in poklicati na zagovor ministra ter prisluhniti strokovnjakom. Gradbena sezona se je namreč že začela ...