Honorarni inštruktor

Zlate je zanimiv sogovornik. Z ytongom ima odlične izkušnje. Po poklicu je upravni delavec. Na letališču Brnik je zaposlen kot vodja logistike. Ko so njegovo uspešno delo pri gradnji z ytongom videli nekateri sosedje, so ga zaprosili za pomoč pri gradnji svoje hiše. Tako je bil nekaj časa v svojem prostem času eden izmed najbolj zaželjenih Naklancev. Njegovo delo so opazili tudi v Xelli. Danes je Zlate honorarni inštruktor za gradnjo z ytongom. Letno zgradi oziroma pomaga pri gradnji okoli tridesetih hiš.

Njegova hiša je zidana v treh etažah. V pritličju živi mama, v srednji etaži njegova družina, urejena pa je tudi mansarda, kjer imajo sobe otroci. Zlate pripoveduje, da živijo v hiši že tretje leto. Odločil se je, da izolacije na zunanji strani objekta sploh ne bo namestil. »Po izračunih bi bila investicija v izolacijo glede na velikost objekta in sedanjo porabo energije prevelika. Stroški za ogrevanje se namreč ne bi bistveno znižali. Poleg tega bi potem govorili že o nizkoenergetskem objektu,« pripoveduje Borut Zlate.

Hiša je nadvse lepo zidana in med stiki ytong blokov ni toplotnih mostov. Od daleč se sploh ne vidi, da objekt na zunanji strani še ni zaključen. Zlate pravi, da bo zunanjo steno dodatno zaščitil s paroprepustnim tankoslojnim ometom in barvo.

Paroprepustnost

Zlate posebej opozarja na prednosti ytonga, paroprepustnost in klimo v notranjih prostorih. Njegova mama živi v kleti oziroma spodnji etaži, ki je deloma vkopana v zemljo. V stanovanju ima veliko rož, vendar zaradi tega ni najmanjše sledi vlage. Naj na konkretnem primeru razložimo, kaj dejansko pomeni paroprepustnost zidov. Pred časom so na Jesenicah pri nekaterih klasično zidanih večstanovanjskih stavbah zamenjali okna in stene izolirali s stiroporjem. Prej kot v pol leta se je v večini stanovanj pojavila grozljiva plesen. Poleg tega za ogrevanje 50 kvadratnih metrov stanovanjske površine plačujejo več kot 200 evrov na mesec. To je posledica toplotnih izgub na peči in prenosa toplote po ceveh. Za vlago v prostorih tako še zdaleč niso kriva samo okna, ki dobro tesnijo, ampak tudi stene.

Seveda bi lahko do pojava notranje vlage prišlo tudi pri ytongu, če bi ga na zunanji strani hermetično zaprli. A posledice ne bi bile tako katastrofalne, če bi bilo zračenje vsaj kolikor toliko ustrezno. Zavedati se moramo, da še tako dobra paroprepustna stena ali izolacija nič ne koristi, če na notranjo ali zunanjo stran stene namestimo paroneprepustno folijo. Na ta način stanovanje zavijemo v polivinilasto vrečko.

Izkoristite prednosti ytonga

Tudi zato Borut Zlate vse lastnike objektov iz ytonga opozarja, naj v največji možni meri izkoristijo prednosti tega materiala. Hišo ogreva s kondenzacijsko plinsko pečjo in dvojnim sistemom – talnim in radiatorskim –, ki pa ga ne vklaplja. Po izračunih bi moral imeti peč nastavljeno na 1,2 vrednosti, vendar je s tem dosegel notranjo temperaturo 28 stopinj Celzija. Zato je peč nastavil na vrednost 0,25, temperaturo vode v tokokrogu pa na 32 stopinj Celzija. S tem je dosegel stalno temperaturo vseh prostorov 23 stopinj. »A to še ni vse. Eno sta ogrevanje in toplota zidov, ki so pri ytongu bistveno toplejši kot pri drugih materialih, drugo pa je klima v hiši v najbolj vročih mesecih, ki je odvisna tudi od faznega prehoda toplote skozi zidove. V naši hiši je poleti vedno prijetno hladno, za kar je pogoj tudi dobro izolirana streha,« je pripovedoval Borut Zlate.