Investicija v tla je le 8 odstotkov stroškov

»Strokovnjaki so izračunali (velja za javne objekte), da pomeni začetna investicija v tla po 20 letih od vgradnje samo še 8 odstotkov stroškov, 92 odstotkov pa jih nanese vzdrževanje (delo, energija, čistila, voda, obremenitev okolja),« nam je pojasnil Viljem Zabukovšek, vodja objektnega programa iz podjetja Kemoplast. Pred odločitvijo o nakupu zato ne smemo zanemariti bodočih stroškov vzdrževanja. Zaradi neznanja lahko po nepotrebnem zapravljamo svoj prosti čas, prekomerno trošimo in z odplakami obremenjujemo okolje, opozarja Zabukovšek, ki nam je podal tudi nekaj nasvetov za čiščenje in vzdrževanje vinilnih talnih oblog.

Pred nakupom talne obloge se vedno prepričajmo o namembnosti talne obloge. Tu smo pozorni na tehnični razred oziroma razred pohodnosti po evropskem standardu EN 685, ki deli talne obloge v tri razrede: stanovanja, javni prostori in industrijska tla, znotraj posameznega razreda pa tudi dvoštevilčno stopnjo obremenitve. Tako je denimo 22 oznaka za normalno obremenitev v stanovanjskih prostorih, 32 pa normalna obremenitev v javnih prostorih. Velja pravilo: debelejši ko je zgornji sloj vinila, odpornejši je tlak za obremenitve, pojasnjujejo v Kemoplastu.

Večina nečistoč prihaja od zunaj

Pogostost čiščenja vinilnih podov je odvisna od izpostavljenosti nečistočam, stopnje onesnaženosti in pričakovane ali zahtevane stopnje higiene v prostoru. V stanovanjih vinilne pode čistimo najmanj enkrat tedensko do enkrat dnevno. Zabukovšek opozarja, da moramo mokre madeže, četudi gre le za vodo, zaradi varnosti pred zdrsom na mokrih tleh čim prej obrisati. Najpogostejši madeži so prah, smeti od dejavnosti v prostoru (papir, lepilo, ostanki živil, hrane), smeti, ki jih v prostor zanesemo s čevlji (pesek, listje), in posebni madeži od dejavnosti (barve, črnilo, vino, kuhinjske maščobe, mleko in kemikalije).

»Velja pravilo, da okoli 80 odstotkov nečistoč prinesemo v prostor od zunaj. Največ časa za vzdrževanje tal bomo prihranili s pravilno namestitvijo predpražnikov na vhodu v stanovanje. Pred vhodom postavimo tekstilni predpražnik za odstranitev grobih nečistoč, v veži ali vetrolovu pa čistilni predpražnik za odstranitev vlage in finih nečistoč,« svetuje Zabukovec.

Zaščitni premazi olajšajo vzdrževanje

Ob nakupu in vgradnji talnega poda se moramo pozanimati, ali je že industrijsko zaščiten z zaščitnim premazom. Nekateri linoleji in zelo majhen del homogenih vinilnih podov nimajo tega premaza, tako da jih moramo takoj po vgradnji dodatno zaščititi. Ker gre pri linoleju za 100-odstotni naravni, pri vinilnih podih pa za 100-odstotni sintetični material, moramo biti pozorni pri uporabi sredstev za odstranjevanje najtežjih madežev, saj na linoleju ne smemo uporabljati sintetičnih razredčil, pojasnjujejo v Kemoplastu.

Glede zahtevnosti vzdrževanja med obema vrstama podov ni večjih razlik, pravi Zabukovšek. »Omeniti pa velja, da so predhodno izvedeni zaščitni premazi na vinilnih podih dolgoročno obstojnejši, tudi do 20 let. Na linoleju samo švedski proizvajalec Tarkett jamči obstojnost zaščitnega premaza 5 let za tla v industrijskih objektih. Ker so vsi industrijsko izvedeni premazi nesijajnega oziroma mat videza, se lahko na željo uporabnika po vgradnji talne obloge ročno nanese še politura oziroma samosvetleči akrilni premaz, ki dodatno zaščiti talno oblogo pred madeži in ji da sijajni videz.«

Ko metla ne zadostuje

Ob nakupu talne obloge zahtevajmo navodila za vzdrževanje. Za vinilne pode uporabljamo običajne detergente za vinilna tla, pozorni pa moramo biti, da ne uporabljamo čistil, ki vsebujejo trde delce (Arf, Vim), saj lahko poškodujemo zgornji sloj obloge, opozarjajo v Kemoplastu. Trdovratnejše nečistoče na površini odstranjujemo glede na vrsto madeža, in sicer mehansko (s slikopleskarsko lopatico ali nožem), s povečano koncentracijo detergenta ali s topilom (alkoholom), vendar pazimo, da ne poškodujemo površine tal.

»Komercialno najuspešnejše so kolekcije iz heterogenega vinila – dvoslojni podi (topli podi), dobavljivi tudi v obliki plošč, običajno v lesnem ali kamnitem vzorcu. Pri teh je vpijanje nečistoč praktično nemogoče, še posebej, ker imajo tudi industrijsko izveden zaščitni premaz,« še dodaja Zabukovšek.