Kompostiranje je mešanje organskih snovi in ustvarjanje določenih bioloških procesov, katerih aktivnosti so usmerjene v nastajanje humusa. Razpadanje organske snovi je kontrolirano in povsem naravno, zato ni neprijetnega smradu. Ob tem pa je odločilna prisotnost drobnoživk, ki s svojo aktivnostjo skrbijo za pravilen potek procesov. Njihova številčnost sprva narašča, kot tudi aktivnosti, to pa se odraža pri zvišanju temperature v notranjosti kompostnega kupa. Po približno mesecu dni grobega razpadanja se procesi upočasnijo in vodilno vlogo mikroorganizmov prevzamejo številne kompostne živali, kot so deževniki, pajki, stonoge in druge. Njihovo delovanje in spremembe so zdaj počasnejši, čez nekaj mesecev pa postane kompost sladek, dobi barvo in ima razpoznaven vonj gozdne prsti.
Sestavine za kompostiranje: V kompost lahko damo vse organske odpadke, ki jih dobimo pri kuhanju in ob delu na vrtu. Seveda so eni hitreje in drugi počasneje razgradljivi; najhitreje razpadejo sveži zeleni deli rastlin, nekoliko dalj časa potrebujejo slamnati in podobni materiali, najdaljšo dobo razkroja pa imajo koža, kosti, les in žaganje.
Izbira prostora za kompost: Kompostni kup naj bo zavarovan pred ekstremnimi vremenskimi vplivi. Mednje spadajo tako huda vročina kot močan dež in veter, zato je najbolje, da dobi prostor v senčnem zavetju breze, leske ali bezga. Omenjene rastline ga ne varujejo zgolj s senco, temveč s svojimi izločki odločilno vplivajo tudi na pravilen tok procesov in kakovost pridelanega komposta.
Izdelava komposta: Pomembno je, da ima bodoči kompostni kup dobro postlano. Zato damo na dno vejevje, ki bo poskrbelo za zračnost in odtekanje vode, minimalna velikost kupa pa naj bo vsaj en kubični meter. Večinoma opažam, da se ljudje lotevajo postopnega nalaganja materialov, kolikor se ga pač nabere pri vsakdanjih opravilih. Pravilno pa je, da naredimo kompostni kup naenkrat, kar pomeni, da se moramo pred njegovo izdelavo oskrbeti z zadostno količino materiala.
Material za ogrodje: Ogrodje kompostnika lahko izdelamo sami z minimalnimi stroški, najboljši materiali pa so iz lesa. Seveda lahko vsemu dodamo tudi nekaj ustvarjalnosti in naredimo ogrodje iz prepletenih šib vrbe, leske, drena ipd., na vrh pa posadimo buče, ki jim takšno rastišče godi. Njihova rast bo bujna, veliki zeleni listi in plazeča stebla pa bodo prekrili in skrili vsebnost kompostnega kupa. Pomembno je, da je med posameznimi materiali dovolj razmika zaradi zračnosti, ena izmed stranic pa naj bo snemljiva.
Nalaganje materialov: Dno komposta naj bo, kot že rečeno, iz vejevja, nato pa naj si izmenjujoče sledijo posamezne plasti organskih snovi, komposta in uležanega hlevskega gnoja. Posebno cenjen je konjski gnoj, ki pripomore k zvišanju temperature v notranjosti kupa, še boljši pa je v kombinaciji s kravjim gnojem. Z dodajanjem starega komposta bomo poskrbeli za vnos potrebnih organizmov, po končanem nanašanju pa vse skupaj zalijemo in zavarujemo s tanko plastjo zemlje, slame in s podobnimi materiali.
Recikliranje in ponovna raba snovi je bistvo ekološkega vrtnarjenja, s katerim ob sožitju z naravnimi procesi skrbimo za naše zdravje in lepšo prihodnost.